Upam da sem prisla na pravi naslov. Imam tezavo saj sem dekle, ki iz sebe vcasih daje veliko humorja energije in zabave in dekle ki je vcasih v druzbi zelo zaprta oseba. Pocutim se kot da imam dve strani. Ko sem sproscena me imajo vsi radi se skupaj zabavamo in ko nisem taka sem zelo nezanimiva. Ko sem se o tem pogovarjala s starsi so mi rekli, da je nihanje razpolozenja cisto normalno samo jaz temu nebi rekla nihanje razpolozenja ampak nekaj cisto drugega. Ko ljudje pomislijo na nihanje razpolozenja si predstavljajo slabo voljo in v nasprotju veselje. Jaz pa imam v tem primeru zgovornost in energicnost in v nasprotju umirjenost in tiho delke. Ko sem jaz razpolozena sem veliko bolj samozavestna kot takrat ko nisem. Takrat se zelo slabo pocutim v svoji kozi, pocutim se nezanimivo in manjvredno. In ravno obratno se pocutim takrat, ko sem razpolozena.
Najbolj me moti to, da na svoje pocutje/razpolozenje ne moram vplivati sama ampak en dan je tako drugi dan je drugace. Moje sosolke/prijateljice imajo nihanje razpolozenja v smislu dobre volje in slabe volje ampak so v obeh primerih glasne, samozavestne se postavijo zase jaz pa uspem to narediti samo takrat ko se razpolozena. Zame je ta problem zelo pomemben, saj skrivam nekaj, kar bi lahko veckrat dala iz sebe humor, energicnost ampak mi nekaj to onemogoca.
Kakrsen odgovor, nasvet bi mi zelo pomagal saj mi ta stvar ucasih povzroca stisko.

Si mogoče po horoskopu dvojček? Hec.
Če te to res moti in vpliva na kakovost življenja, se lahko pogovoriš s kakim terapevtom.
Kako pa se sicer počutiš, je nihanje povezano tudi s tem, da imaš enkrat preveč energije, drugič pa premalo, ti kdaj razbij srce? Včasih veliko spiš, drugič ne moreš? V tem primeru bi bilo smiselno iti tudi na pregled za ščitnico, ampak laično predvidevam, da v tvojem primeru ni tako.

Res je, da je nihanje povezano s tem da ko sem razpolozena imam veliko energije takrat ko pa nisem pa ne toliko.

Mislim, da nihče ne more popolnoma nadzorovati tega, kar ti misliš, da se da. Razlika je predvsem v tem, da razpoloženje pri različnih ljudeh različno niha. Pri enih bolj, pri drugih manj. Razlikuje se tako po jakosti nihaja, kot po frekventnosti. Pogojeno je tudi s samim značajem. Tako da kaj veliko tukaj ne moreš vplivat, če prav razumem, kaj želiš. Bolj pomembno se mi zdi, da to pri sebi sprejmeš kot del sebe in potem to nekako umestiš v svoje življenje.

Pozdravljeni.

To kar opisujete je precej značilno za določene značajske tipe ljudi. Pogosto je v ozadju šibek ego in šibkejša samozavest, ki je v določenih situacijah dobro kompenzirana, zato se takrat počutite bolj energično.

Pomaga vam lahko vse kar je povezano z aerobno vadbo, plesom, dihalnimi vajami, energetsko vadbo (joga, tai qi…), meditacijo in seveda psihoterapijo.

Ga ni cloveka, ki bi bil stalno nasmejan in dobre volje. So taki, ki to na ven kazejo, kaj je pa v realnosti je pa druga stvar. Pozabi na razne gluposti, kot je psihoterapija, kjer ti bo en kekec s polno ritjo sral in te zraven se fino financno olupil. Nihanje je normalno, ne mores biti vedno in z vsakim dobre volje. Drzi se tistega, ki te spravlja v dobro voljo.

Presenečen sem, da imate toliko povedati čez psihoterapijo (to ni vaš prvi podoben odziv). Glede na vaše prispevke bi rekel, da resnih izkušenj s psihoterapijo nimate, če pa že, sem glede na vaš značaj prepričan, da ste na terapijo pristopili v smislu, jaz ti bom plačal, ti pa boš s svojo čarobno paličico dosegel, da mi bo bolje. Enkrat na začetku sem vam že tudi napisal, kaj je vaša dilema (tudi v povezavi z ljudmi, ki vam želijo pomagati).

Boli me srce, ko vidim koliko sovraštva do ljudi in še posebej do žensk nosite v sebi.

Sam sem v zadnjih 10 letih videl ogromno osebnostnih transformacij – na bolje seveda. Seveda tudi v psihoterapevtski skupnosti ni vse idealno, vendar je pomembno, da kot negativne izpostavimo posamezne primere, in ne ‘svinjamo’ čez vse, tudi tiste, ki so dobri strokovnjaki, in so pomagali mnogokaterim.

Pomembno je, da znamo sami sebe opazovat. Misli IN čustva. Ko se naše razpoloženje spremeni, da se tega čimprej zavemo, kajti potem se lahko vprašamo, kako in zakaj je do tega prišlo. Več časa ko mine, težje je najti razlog.

Če se nekdo ne zna/noče postavit zase, je včasih v ozadju neka negotovost ali prepričanje v to, da nimaš/ne moreš imeti prav.

Presenečen sem, da imate toliko povedati čez psihoterapijo (to ni vaš prvi podoben odziv). Glede na vaše prispevke bi rekel, da resnih izkušenj s psihoterapijo nimate, če pa že, sem glede na vaš značaj prepričan, da ste na terapijo pristopili v smislu, jaz ti bom plačal, ti pa boš s svojo čarobno paličico dosegel, da mi bo bolje. Enkrat na začetku sem vam že tudi napisal, kaj je vaša dilema (tudi v povezavi z ljudmi, ki vam želijo pomagati).

Boli me srce, ko vidim koliko sovraštva do ljudi in še posebej do žensk nosite v sebi.

Sam sem v zadnjih 10 letih videl ogromno osebnostnih transformacij – na bolje seveda. Seveda tudi v psihoterapevtski skupnosti ni vse idealno, vendar je pomembno, da kot negativne izpostavimo posamezne primere, in ne ‘svinjamo’ čez vse, tudi tiste, ki so dobri strokovnjaki, in so pomagali mnogokaterim.
[/quote]

Ne res jih nimam, ker pač mi ne bo noben papak s polno ritjo tam sral, ko pojma nima kako je to, ve kar je prebral v knjigi in tu se zadeva konča. Da mu pa zraven še dal še celo premoženje hvala lepa. To lahko vi in vasi kolegi drugim prodajate, vem dosti o teh stvareh, da vem, da je to po domace receno bullshit.

No vidite slabo, ker kot pravim serjete s polno ritjo. Ne sovrazim ljudi, tudi zensk ne, samo nocem jih okoli sebe, ker jih ne potrebujem in ker mi je brez ljudi boljse. Sovražim pa razne psihiatre,psihologe,psihoterapevte, to pa res mrzim v dno dušo, eden vecje govno kot drugi.

Ja normalno, da ste, ker so dovolj dinarckov znosili potem ste pa tem revezem vcepili v glavo, da je slo na boljse, danes pa te isti jokajo po forumih kako jim je. Nisem včeraj po juhi priplaval, da verjamem take oslarije. Ma vsi ste ista gamad od prvega do zadnjega, edino, kar ste naredili je da ste olupili reveze, pod neko kvazi psihoterapevtsko pretvezo, v realnosti ste pa samo trop nakladacev in cisto nic drugega od prvega do zadnjega.

Tu se pa moram oglasiti. Nisem psihoterapevt-miljon let od tega, vendar pa jih nekaj poznam, Nekaj odličnih, nekaj začetnikov, ki se še izobražujejo. Poznam tudi štiri zelo dobre psihologinje in enega psihiatra. Verjamem, da ni vsak terapevt za vsakega. Z vsakim se ne ujamemo. In prav vsak dober terapevt ima za sabo izkušnje, lastne izkušnje, lastne bolečine, ki jih je predelal. Zato niso “papaki, ki serjejo s polnjo ritjo, niso gamad”. To je izredno žaljiv in sovražen odziv.

Pa lep snežni dan želim z obilico pozitivne energije, ljubezni in medsebojnega spoštovanja ter razumevanja. 🙂

Potem jih pa slabo poznas. Waaaw res se je njim veliko slabega zgodil. Celo take grozote, da jim mami ni dala 20€ v petek zvecer za zur in so potem zaradi teh travm postali psihosralci s polno ritjo. To pozitivno sranje pa zase obdrzi

Nucky se poznava? Če se ne, potem iz svojega negativizma glede terapevtov, mene (in vse ki jih osebno ne poznate) izključite.

Nič ne veste o meni, zato ne pišite kot da veste.

Bla bla sralec s polno ritjo.

Nucky,pa si ti malo moten,samo vprašanje,če si ti tega zavedaš…na začetku,ko sem te spremljal, sem še verjel,da ti družba dela krivico,sedaj pa mi je vse jasno,zakaj si sam. In prav je tako,bolje da si sam,ker si v osnovi toksičen in bi samo zastrupljal ljudi okoli sebe. Blagor tistim,kateri so te zgrešili.
P.s.tebi res ne more pomagati noben psiholog, če si moten,si pač moten.

To si sodil po sebi? Projeciras lastno motenost na druge? Ce ti pac ne vidis bullshita, ki ga razni terapevti prodajajo well thats your problem bitch. In ne sekiraj se zame, mi ga cisto pase bit sam brez tebi podobnih motenih bebcev. Pa lp

Ni problem v tem, da imaš tako mnenje, kot ga pač imaš. To ni jabolko spora, problem je v tem, da skušaš vsiliti svoje mnenje drugim,pri tem pa uporabljaš vulgarno komunikacijo, ki ne sodi nikamor. Zveniš nesramno, primitivno in zahojeno. To pa je skrajno odbijajoče in jaz se na daleč izognem takim obupancem, ki za svoje težave krivijo izključno druge in se ne upajo pogledati v ogledalo in najti vir težavah svojih težav pri sebi. Seveda je lažje zlivati gnojnico po drugih.
Zakaj se pa še ti ne potrudiš in nečesa priučiš/naštudiraš (kot naprimer psihologi) ter potem to svoje znanje tržiti v svoji okolici in tako mastno zaslužiti? Imaš iste možnosti kot vsi ostali.
p.s.: kako to, da se ne zmrduješ nad nekaterimi drugimi poklici, ki so še “dražji”, npr. odvetnik, zobozdravnik, veterinar?
Z zadnjim postom si samo potrdil, kar sem prej že rekel-da si bebo in ti ni pomoči.