Imam hčerko petnajst let staro .Ima fanta istih let in je rada z njim. Pred dnevi pa mi je potożila da se że nekaj časa ne počuti dobro ne v šoli in ne doma.Domov nosi solidne ocene ,,z możem ne pritiskava nanjo naj domov nosi najboljše ocene ,sva zadovoljna tudi stemi ki jih doseże.Sedaj pa je pričela tarnati da je nihče ne razume in da se med nami počuti samo.Precej je imela povedati proti očetu da ga ima zelo rada vendar ji ne izkaże pozornosti in jo večkrat česa obtożi in da si z njim żeli normalen pogovor kot ga imajo ostali ljudje.Čezme je imela tudi nekaj pripomb o nerazumevanju in podobno.Z możem lrpo skrbiva zanjo in nama je mar zanjo ampak ona čuti drugače.Kaj mi svetujete da storim sedaj po tem pogovoru z njo? Kako se naj obnašam da hčerka ne bomo kasneje kdaj razvila nezdrave odnose in odvisniško ljubezen zasvojeno z odnosi.Moż je sicer skrben in vredu ampak čustveno hladen in ko sem mu omenila da se hčerka pritożuje čez naju o tem ni hotel nič slišati in je dejal da je kriva ljubezen in fant s katerim hodi.No fant je res iz razdrtega zakona ampak s skrbnimi starši .

To, da ti je lahko zaupala, kako se počuti, pomeni, da imate vseeno dobre medsebojne odnose. Pogovori se še kdaj z njo. Povej ji, kakšna si bila ti v njenih letih. Vprašaj jo, kaj bi si še želela od tebe. Povej pa ji tudi, da se trudiš po najboljših močeh biti dobra mama, ampak da še tako dobra mama otroku ne more dati vsega. In ona je zdaj že toliko stara, da bo tako ali tako podporo, ljubezen iskala tudi drugje, težave bo reševala s pomočjo tudi drugih ljudi, ne samo s teboj, in tako je seveda tudi prav.
Morda je kaj, kar pri tebi pogreša, po drugi strani pa je počasi čas, da se začne opirati nase in na ljudi zunaj družinskega kroga. Temu se reče odraščanje. Mislim, da je pri vas vse v redu in tako, kot mora biti.
Mož je tak, kot je … pogovori se z njo na malo bolj odrasel način tudi o tem. Nenazadnje ima tudi ona že “partnerja” (fanta) in nekaj že ve o tem.

da se staršem zdi normalno, da imajo otroci pri 15 tih resnega partnerja, najbrž se gredo že kar čisto pravo izvenzakonsko skupnost enkrat pri enih, drugič pri drugih.
Saj boste kmalu začeli sklepati otroške poroke kot v Indiji, čeprav se to tam opušča.
To je prehudo za 15 letnico, ki počasi odrašča.

In ce ima? Jaz sem imel resno punco pri 14ih. Pri 15 pa punco s katero so bili redni spolni odnosi. Ne vidim v tem nic takega

Partnerja sem dala v navednice.
Sklepam, da ali nimaš otrok ali pa še niso tako veliki. Ti lahko vztrajaš, da to ni normalno, ne vem pa, ali se bo tvoj otrok strinjal, se opravičil, spoznal zmoto tudi sam in se nehal družiti s “partnerjem”.

Kakšnega resnega partnerja? Kako pa sploh lahko govoriš, da je nekaj resno, če sta dva skupaj par mesecev? To niti pri 10 ali 20 let starejših ne moreš trdit.
Da je pa človek pri 15 zaljubljen in se druži s tem človekom, je pa nekaj povsem običajnega.

Ne vem, zakaj se uporablja izključno izraz partner/ka. Tvoja hči je v resni zvezi s svojim fantom. Pri 15. ni to nič čudnega. Ko sem jaz imel 15 let so vrstniki rekli, da imajo punce, vrstnice so pa imele fanta. Kakšna izvenzakonska skupnost neki. Pretiravate. Če sta v resni zvezi to še ne pomeni, da se bosta čez 10 let poročila, imela otroka in živeli skupaj do konca svojih dni. Vsakemu je jasno, da take najstniške zveze trajajo največ nekaj let. Še enkrat, nič nenavadnega ni, če je vaša hči v zvezi z nekim fantom. Sta v resni zvezi. To samo pomeni da sta nekaj več kot samo prijatelja, ob tem pa sta si zvesta in ne prakticirata zadev, ki jih pari počnejo še z drugimi. Razmislite raje, zakaj vas je tega groza.