Najdi forum

Na kratko:
1.sem stara,
2. revna,
3.slabega zdravja,
4. brez socialne mreže – glej točko1. In 2.
skratka sem depresivna.
Kot že mnogokrat brskam po spletu in iščem kaj pametnega na temo kako si v taki situaciji pomagati.
Med drugim dobim naslednji opis za pojav depresivnosti:
težke življenjske okoliščine (npr. pomanjkanje denarja, invalidnost, osamljenost)
Pri meni vse navedeno štima, se pravi je prisotno.
telesne bolezni (npr. kronične bolezni)
Seveda, nikar ne verjami starostniku, ki zgotavlja, da je zdrav kot riba v sveži vodi. Ni, le priznati si noče, ker misli, da če nečesa ne omenjamo tega ni. Kolikokrat mi ljudje rečejo, pa ne samo stari, da nič ne preberejo in se ne želijo informirati o svoji diagnozi, ki jo dobijo, ker:«… potem bom pa res bolan.« Moja znanka je ob res hudi diagnozi ( rak dojke), najprej poklicala 090 vedeževalko. O, madona! Na srečo je potem začela pametno reagirati in se ji je zaenkrat dobro izteklo.
stresni dogodki in izgube (npr. izguba svojca ali prijatelja, upokojitev)
Normalno, na starost si sam, pa če si še tako lažeš, kako čudovite otroke in vnuke imaš, pa kako te imajo radi. Imajo te ja, če kaj imaš in če jim špilaš deklo, sicer je tudi ljubezni bolj malo. S prijatelji ni dosti drugače.
In nadaljevanje članka:

Kako si lahko pomagate sami?
Poučite se o depresiji. Za laika sem kar dobro poučena, pa še vse razpoložljive poljudne članke v slovenščini, hrvaščini, srbščini in delno tudi v angleščini preberem, če le naletim nanje.
Spregovorite o težavah in se obrnite po podporo k svojcem in prijateljem. To bo ja, ponovno glej točko 4.!
Skrbite za zdravo prehrano. Z ostankom penzije si lahko privoščim najcenejše makarone in bolj kot ne strupeno solato iz Eurospina in podobnih.
Skrbite za telesno aktivnost in dovolj počitka. O, to pa! Kolo so mi ukradli (zakljenjeno), penzionistične mesečne si marsikateri mesec ne morem privoščiti, zato velikokrat hodim peš iz enega konca Ljubljane na drugega. Ker imam hude težave s sklepi sem po takem podvigu zmahana, da še primerjave ne najdem in takrat kar dobro spim, če le bolečine v sklepih niso prehude. Nesteroidnih prodibolečinskih tablet na recept na dobim, ker moja zdravnica meni, da me bo potem bolel še želodec. Ne razumem sicer zakaj jih dobijo ljudje s precej manj težavami kot so moje, pa še tablete za želodec zraven, toda tokrat ima zdravnica izjemoma prav. BTW za THC nimam denarja, pa zemlje tudi ne.

Ne posegajte po alkoholu. Sem pa tja kakšno pivce, najraje, če kdo časti, a to se zgodi morda enkrat na leto ali še to ne. Ostale variante so predrage.
Ukvarjajte se s hobiji (npr. z vrtnarjenjem, branjem, ročnimi spretnostmi, glasbo). Bla, bla, bla! Letni najem zemlje za vrtiček in vode za zalivanje v Lj. je trikrat dražje od zelenjave, ki jo skozi leto kupim. Berem veliko. Letno članarino za knjižnico še zmorem, paketi pri raznih operaterjih za splet znajo postati pa kmalu vprašljivi. Ročna dela mi kar dobro pokriva predelovanje starih oblačil na prastari Ruži, ki se mi zdi boljša od vseh novih šivalnih strojev. Kar se glasbe tiče jo znam tudi poslušati pa še presneti, dokler bo Youtube še zastonj.
Vključite se v prostovoljske aktivnosti. Ja? Pomoč umirajočim zahteva strokovnio znanje in verjeli ali ne, ne verjamem, da bi mi pogled na umirajočega otroka izboljšal moje depresivno razpoloženje. Še nikomur ga ni. Pomoč klošarjem, pardon brezdomcem, da se civilizirano izrazim in uživalcem socialnih transferjev in drugih substanc, z neugotovljivim številom otrok raje ne bi. V prvem primeru bi mi znalo izleteti, da sem v hudo bedni življenjski situaciji čistila sekrete ( dobesedno), zaradi česar so se me moji otroci sramovali (denar od tega čiščenja pa prav veselo zagonili), drugim pa bi znala povedati tudi kaj o kontracepciji in predvsem odgovornosti do otrok, ki si jih več kot očitno ne morejo in si jih tudi ne bi smeli privoščiti.
Poiščite strokovno pomoč, ko jo potrebujete. Kje pa naj najdemo to pomoč??? V javnem zdravstvu za katerega plačujem že grozljivo število desetletij prav gotovo ne. Pa tudi, če bi jo v javnem zdravstvu dočakala mi ni do antidepresivov žnj kategorije, po katerih bom postala debela kot sod in zaradi tega še bolj depresivna.
Ne pozabite na humor in pozitivno razmišljanje. No, na humor, ironijo, sarkazem in celo cinizem res nisem nikoli pozabila, sicer ne bi preživela.
Kaj pa je pozitivno razmišljanje mi bodo pa vaši komentarji povedali. Se že veselim. Upam, da se ob njih dobro nasmejim, ( bojim se, da se bom ob kakšnem tudi zjokala, čeprav sem že vsega hudega navajena) kar mi bo seveda nekoliko izboljšalo bedno razpoloženje ob dejstvu, da je danes šele 9. oktober in penzije več ni. Še to, imam več kot polno pokojninsko dobo in VI. stopnjo izobrazbe.

Tole je pa najboljši post, kar sem ga prebral na tem portalu in moram reči, da se do pike strinjam s teboj.

Jah.
To po mojem ni toliko depresija, kot pomanjkanje ciljev, razočaranje nad življenjem, izguba smisla.
Ko smo pod težo službe, otrok, laufanja sem in tja, nimamo časa razmišljati, samo nas vleče naprej.
Ko se pa ustaviš, se pa vse zgrne nate, vse kar si odrival, s čimer se nisi hotel ali se nisi imel časa soočiti.
Pomanjkanje denarja je tudi krepak faktor. Če nimaš denarja, se občutek nemoči, nesposobnosti, sramu, jeze…hitro vgradi v splošno počutje.
Ne vem. Odvisno od zdravja, mogoče bi se pa dalo kje še kaj zaslužiti? Pomoč kakšni mladi družini, večerno čiščenje bližnjega lokala? Šivanje? Če znaš predelovati obleke, je to lahko fajn biznis, robljenje, krajšanje, ožanje, zadrge itd. Ta mladim se sanja ne o teh zadevah.
Nič ne pišeš, kje živiš. Če imaš stanovanje v Ljubljani, je varianta tudi ta, da ga prodaš in greš v najem, s kupnino si pa polepšaš starost. Ampak tega ljudje ne naredimo, ker nam za vrat dihajo
željni dediči. Škoda. Mogoče pa samo menjava za garsonjero? Pa bi bil volk za silo sit in kozi bi manjkalo samo kakšno bedro?
Meni zelo pomagajo narava in živali. Ena prijazna muca iz zavetišča skoraj nič ne stane, da ti pa ogromno. Pomirja, dela družbo. Pa gozd, travnik. Da samo gledam in poslušam, čisto na miru.
Pozitivno razmišljanje pa v bistvu ni nič drugega, kot stari dobri “pomagaj si sam, ker ti nihče drug ne bo”, kar je ultimativna resnica. Pa zavedanje, da ni težava v tem, da padeš, samo vedno znova se je treba pobrati.
Še kaj napiši, tudi virtualna družba zaleže,
pa srečno.

nova
Uredništvo priporoča

Hvala obema za komentar. Žilvern s teboj se zelo strinjam. Kot so nas v mladosti učili je upanje dober zajtrk in slaba večerja, ker preteklost je mrtva, prihodnosti mogoče ne bo oziroma nimaš vač kaj pričakovati tako, da ostane le tukaj in zdaj.
S honorarnim delom pa ni tako enostavno. Zakonodaja je postala okoli tega zelo zoprna in tako je tudi prav. McDonalds je imel neke idejo o starejših, ki bi pospravljali po lokalu. Ne vem pa, če se je to prijelo. Bom povprašala. Na Gmajnice tudi včasih zaidem, samo se mi živalce smilijo, ker vem kako bodo povečini končale. Včasih, ko jih gledam v tiste žalostne oči, me prešine, da se celo same tega zavedajo. Resnično si želim in upam, da se ne.
Tisto z manjšim stanovanjem oziroma varovanim je dobra ideja za vse starejše.
Pri nas je bila že davno izvedena. Saj kako bi pa otroci prišli do svojega kvartirja pri tako negotovih službah in mizernih plačah. Žal je tudi to res, da oba prežita na tole majhno stanovanjce v katerem sem, kot dva planilca. “Da si ne boš kakšno barabo dobila, ki te bo spravil ob stanovanje”, slišim tolikokrat, da me ima, da bi si res dobila kakšnega klošarja za čas njihovih obiskov, ki so na srečo. hudo redki . Lepo se imejta oba!

Da, ko človek nima dovolj denarja za lastno preživetje, se pogosto pojavi sram, in ta pogosto vodi in izolacijo pred zunanjim svetom. To ima praktično vedno za posledico depresijo. Ljudje za lastno čustveno regulacijo namreč potrebujemo druge ljudi. Na svet pridemo popolnoma odvisni in nebogljeni, zato regulatorni sistemi v telesu ne znajo učinkovito delovati v situaciji, ki jo opisujete.

Ampak po vrsti. Nekako vam želim pomagati. Poznam nekaj ljudi, ki imajo verjetno podobno pokojnino kot vi. Ti nekako finančno preživijo, prav tako jih pogosto vidim na različnih upokojenskih druženjih. Ali ste upravičeni do polne pokojnine, imate izpolnjene vse pogoje glede tega? Na višino pokojnine namreč ne vpliva vaša izobrazba, ampak vaši prihodki v preteklosti in koliko časa ste delali.

Če ste pripravljeni malce analizirati svoje prihodke in izdatke, vas prosim, če kar tukaj na forum ali meni osebno na mail napišete kakšna je vaša mesečna pokojnina, katere izdatke imate in kakšni so ti. Bomo skupaj pogledali, ali lahko kakšno stvar optimiziramo in poiščemo alternative.

V nadaljevanju vam bom razložil tudi katere vaje lahko izvajate, in kakšno meditacijo, da se bo vaše počutje začelo izboljševati.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

po zapisanem sodeč imaš stanovanje v Ljubljani. Z mesto občino lahko skleneš pogodbo o posmrtnem odkupu in boš imela pravico bivati v stanovanju do smrti, pa še lepo rento boš dobivala.

New Report

Close