Socialna anksioznost
Pozdravljeni,
stara sem 20 let in že več let se spopadam s socialno anksioznostjo. Ljudje, ki me dobro poznajo, bi me verjetno opisali kot zabavno in komunikativno osebo.
Ampak ko sem z neznanci ne znam navezat stikov, se z njimi pogovarjati… Kadarkoli pridem v novo družbo, sem čisto druga oseba kot s prijatelji in družino, večino časa sem tiho tu pa tam se nasmejim v glavnem pa z njimi ne komuniciram. Ni to da ne bi želela ampak preprosto ne znam ustvariti nekega “small chata”. Ne vem kaj bi komunicirala z ljudmi, strah me je pristopit do kogarkoli v novi družbi. Ponavadi ko se ljudje med sabo pogovarjajo želim kaj pripomnit ampak potem tega ne storim, ker se bojim, kaj če izpadem neumno, kaj si bodo mislili o meni… Izpadem pa čudno tudi če sem cel čas tiho… To me jezi, saj zaradi tega sploh nikamor nočem iti, rada bi šla v službo ampak se bojim, da me sodelavci ne bi sprejeli, ker sem slaba v komuniciranju oz. rabim zelooo dolgo da se začnem normalno pogovarjati. Tudi če srečam kje na ulici koga od znancev ali od starih sošolcev se jim ponavadi skušam izogniti, saj ne vem kaj se z njimi pogovarjati.. Vem, da imam zelo slabo samozavest in se jo trudim izboljšati, zdi se mi da je bolje kot je bilo včasih ampak še vedno, slabo… iščem kakšne knjige na temo komuniciranja, socialne anksioznosti, in izboljšanja samozavesti, verjetno pa bodo pomagala tudi vaša mnenja…
Hvala in lep pozdrav
Moram reči, da te čisto razumem, ker sem sam isti. S sodelavci se pa niti ne rabis ukvarjati prevec, zgolj uradne stvari kar se tice sluzbe. Probas imeti nek normalen odnos z njimi za tistih 8 ur na dan, potem jih pa tako ne vidis do naslednjega dne. Pri novih ljudeh sva pa na istem, tudi jaz sem bil vedno tiho dokler sem se nekako spoznaval ljudi. Meni to ni nic cudno, nismo vsi bas druzabni, zakaj bi moral biti vsak clovek isti. In tudi nismo vsi prisesani na druge, da lahko zivimo. Samopodobo imava enako oba slabo, zate ne morem reci, osebno jo imam nizko z razlogom, ceprav nekateri tu gor trdijo, da zunanjost ni pomembna ampak zal danes je. Ne poznam nobenega tipa, ki velja za lepega, da bi bil samski, kot tudi nobene zenske. Lahko imas ti se tako dober karakter, pa ce nisi privlacen ti to nic ne pomaga. Pomaga edino da si friendzone. Zame je prepozno, upam, da zate ni
Tukaj se motiš. Lahko je moški lep kot slika, če ne bo stegnil jezika ko bo treba in bo v ključnem trenutku zmrznil, bo še naprej igral rokomet. Videz zgolj pomaga da te ženska opazi, naprej pa je vse odvisno od socialnih veščin.
In Nucky, če te situacija res ne bi obremenjevala, se ne bi oglašal v skoraj vseh temah. Tako pa je očitno, da te stanje še kako boli.
Jezik mora znat stegnit tip povprecnega videza, lepotci sicer malo tudi, ne pa toliko. Poznam jih nekaj takih iz bivse sluzbe, ki so veljali za lepotce. Noben ni ravno rabil pretirano jezika stegovat 😉 Če si ženski res hudo privlačen bo tvoja v sekundi, razen, ce nisi res bedak, kar pa 99% takih moskih ni.
Ni forum za debatirat? Malo mi je dolgcas in dajem to ven, meni je pac lazje na forumu, kjer noben ne ve zame in me noben ne pozna.
TDEIR5
Ne morem verjeti, da mi slediš in da si tu napisala mojo situacijo 😀 (malo zares, malo za hec)
Dejansko sem isti kot ti. Ob prijateljih in družini sem čisto druga oseba, kot pa če je nekdo nov zraven, saj ne dobim ideje kaj bi rekel. In potem sem tudi raje tiho, ker se bojim, da ne izpadem neumno. Mogoče če je kakšen kolega zraven je že nekako lažje, ampak če me potem ta kolega pusti zraven te nove osebe na foro “dj počaki tuki, grem sam na WC”…takrat bi se pa ubil 😀 potem je pa tist awkward silence, kar me pa sploh ubija 😀 o moji samozavesti pa raje ne bi 😛
Ampak po mojem mnenju knjige ne pomagajo veliko pri takih stvareh :/ lepo je “teorijo” znati…ampak to uporabiti v praksi je pa čisto druga stvar. Veliko sem preletel razne forume…in najboljša praksa je dejansko, da se pač pogovarjaš z ljudmi.
Tako, da če si pripravljena in si blizu Ljubljane bi se lahko dobila, in bi se pač pogovarjala o raznih stvareh. Zate isto velja Nucky 🙂 trije bi pa že spacali kakšen pogovor 🙂
Sam sem okoli 3 tedne nazaj prišel do spoznanja, da ne bi rad več bil tak človek kakršen sem. Zelo rad bi spoznaval nove ljudi, ampak mi gre to na živce, da enostavno ne upam. Nekako je pa treba začeti, tako da če sta pripravljena, bi se dejansko lahko dobili + če se še kdo najde tu, je tudi dobrodošel 😀
Krasna ideja to s srecanjem. Pa tudi ce ste pol 3/4 casa tiho. Lahko sklenete tiho zaveznistvo o spozovanju drugacnosti drug drugega.
Nucky, mislis da tvoj videz odbija vse po vrsti? Zakaj bi bilo nesamozavestnemu hetero moskemu mar, kako izgledas? Saj prijateljev ne izbiramo po videzu!
A ti gledas ljudi na ulici in so ti vsi po vrsti enako lepi/simpaticni?
No, kakorkoli, vsak je svoje srece kovac. Vidva, ce se bosta dobila, imejta se karseda lepo pa nic pricakovat 🙂
hahahaha jap v vsem kar si napisal je pri meni isto, sovražim ko me kdo pusti samo z neznanci, najraje bi ubila sebe in še njega 😀 Jaz pa menim, da bi zares dobre knjige znale koristiti tako kot včasih koristijo preprosti nasveti.. ja tudi to da je najboljše da se prisiliš v pogovor z neznanci, res je, ampak ko se trudim da bi s kom načela pogovor se počutim grozno sploh ko nastopi tisti “awkward silence” haha 😀 drugače pa nisem iz okolice ljubljane 🙂
Nucky- mislila sem da imam jaz slabo samopodobo ampak ko berem tvoje komentarje o sebi, se mi zdi moja samopodoba in samozavest super… tudi jaz sem se nekaj časa zelo obremenjevala z zunanjostjo ampak ta problem menim da mi je pomagal rešiti šport 🙂 odkar sem vsak dan športno aktivna se veliko bolje počutim v svoji koži 🙂 lahko poskusiš, mogoče bo pri tebi tudi pomagalo 🙂
Za vse, ki imate težave z nisko samopodobo priporočam meditacije….lahko vodene meditacije, verjetno imate kakšne slušalke in smartphone:
https://www.youtube.com/watch?v=tP-3Kzl3xWM
Pozdravljeni.
Na to temo sem že precej pisal. Na hitro sem našel dve povezavi, vem pa, da jih je bilo več
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11075861
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11078459
Ljudje smo si različni in imamo različne izkušnje, travme ipd. Pomembno je, da smo se tudi z neznanci sposobni počutiti varne. V določeni meri je to povezano s samopodobo. Vendar na podlagi osebnih in strokovnih izkušenj opažam, da je s tem v veliki meri povezana naša sposobnost, da toleriramo prisotnost drugih ljudi na način, da ne izgubimo sebe. Vzrok za to je pogosto vezan na zgodnje travme v otroštvu (lahko celo v maminem trebuhu).
Obstajajo tehnike s katerimi lahko izboljšamo to toleranco. Core Energetics tehnik žal ne morem opisovati na tem forumu. Vsekakor pa v okviru poznanih tehnik ne morete zgrešiti s qi gongom.
Ne kompliciraj. Če ti je it za ven se družit, pojdi. Če boš ves čas tiho pa ti bo vseeno v redu, tvoja stvar. V resnici druge prav malo briga ali govoriš ali si tiho. Če pa ti je bedno v skupini, pa ne pojdi, bodi doma ali pa se dobi le z eno osebo, s katero se lahko brez težav pogovarjaš. Sam se oseba za pogovor z eno osebo. Če je preveč ljudi in vsi vprek govorijo, ne pridem do besede in ko pridem, je uno kar bi rad povedal že davno mimo in sem tiho… Pa mi je prov vseeno kaj si mislijo drugi, meni je v redu.
V službi je pa nekaj čisto drugega. V službo hodiš delat, ne pa se pogovarjat. Tako, da naj ti to ne bo ovira. Ko se navadiš sodelavcev in spoznaš njihove karakterje, najdeš skupinico s katero je prav prijetno it skupaj na pavzo in mal poklepetati.