"Govori se, da …
Pozdravljeni,
ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ti nekdo reče, da o tebi nekaj govorijo … in potem, ko tega človeka vprašaš: “Kdo ti je pa to rekel?”, ti oseba odvrne: “Tega ti pa ne morem povedat. Žal.”
Zgodila se mi je situacija v službi, ko mi je sodelavka rekla: “… ti moram povedat, da se sliši o tebi …, da ne boš mislila, da vsi, ki te prijazno pozdravijo, tudi dobro mislijo.”
Ko sem jo vprašala, kdo je to rekel, pa: “Tudi če bi vedela, kdo natančno, ti tega ne bi mogla povedat. Saj razumeš, ne?! Sicer je pa to šlo od ene do druge, saj veš, kako to gre…”
Me je tako presenetila, šokirala, da nisem vedela, kaj naj rečem. En trenutek sem bila slabe volje zaradi govoric, ampak ker imam čisto vest, to ni šlo dolgo. Bolj me je prizadelo, da je sodelavka z nekim na videz “dobronamernim” motivom v meni zanetila nemir. Kaj je hotela s tem doseči? Če sem čisto iskrena, sumim, da je morda celo zraslo na njenem zeljniku, iz ljubosumja, saj se ne druži z nikomer drugim kakor z menoj, jaz pa imam dokaj dobre odnose, nisem konfliktna, znam se dogovarjati. Verjamem, da nisem vsem po godu, a do sedaj nisem imela težav.
Kaj menite? Kaj bi vi storili na mojem mestu?
Joj mene je ful zamikalo, da bi ji na tvojem mestu vrnil.
Lepo počakaj kak mesec ali dva, potem pa z drugimi besedami njej namigni, da je nekaj čudenga prišlo do tebe, seveda preko takih virov, ki ne veš če so resnični, ampak da gotovo niso….
Sej vem…nezrelo – amapk sladko.
Drugače pa ja, hotela ti je vsaditi nemir in manj veselja v službi. Sploh pa ali ne poveš, ali pa poveš kdo širi laži. Tako namigovanje je sramotno in bi se te ženske tudi jaz izogibal. fuj
Kolikor imam izkušenj se je vdani izkazalo da so takšna “opozorila” lažna ali vsaj prenapihnjena, tisti ki jih širi pa si želi neke pozornosti, želi si, da bi se nekdo z njim ukvarjal.
Itak nikoli vsi o tebi nimajo “najboljšega” mnenja, vedno se najde nekdo, ki ima nekaj čez tebe za pripomnit. In? Komu mar?
Najbolje je, da na tako stvar odreagiraš z nezanimanjem, to prinašalcu novice vzame moč nad tabo 😉
Govorice so praviloma plod projekcije lastnih frustracij, strahov, nemoči, itn. na druge osebe. Lahko pa imajo svoje korenine tudi v realnosti. Če nam kakšna stvar o nas pride na uho je lahko to dobro zrcalo tega kako nas vidijo drugi in kar morda vsaj deloma tudi v resnici kažemo. Nekaj samorefleksije ni nikoli odveč.
Ne pišem o vas, ampak govorica je lahko npr. to, da ena oseba ljubimka z drugo osebo. Resnica nima nič s to govorico, vendar pa je lahko ta oseba v resnici vsaj deloma naklonjena flirtanju ali vsaj podzavestno uživa v tem, da jo drugi poželjivo gledajo. Ljudje počnemo podzavestno marsikaj, da dobimo tisto, kar naša podzavest potrebuje, da nam pomaga ustvarjati homeostazo. Kaj je sedaj res? Resnic je vedno toliko kot je ljudi. ‘Resnic’ drugih ljudi o nas nam ni potrebno upoštevati, pomembno pa je, da prevzemamo odgovornost zase in to velja tudi za naše podzavestne impulze.
Vaša reakcija je močna za nedolžno govorico, ki je morda zrasla na zelniku ene osebe. Vprašajte se zakaj? Kako zelo vam je pomemben ‘image’, ki ga želite ustvariti v službi? Kako govorica ruši ta ‘image’?
Govorice so lahko tudi plod zasledovanja lastnih interesov. Benči se s sodelavci razume dobro, njena kolegica razen nje nima nikogar. Sama je, nihče se noče družiti z njo. Če bi z govoricami odvrnila druge od Benči ali v Benči vcepila občutek negotovosti, da bi se od njih odvrnila sama, bi jo zadržala zase. Dobrobit Benči zanjo ni pomembna, zanima jo le, kako doseči, da bi se dobro počutila ona.
Sama sem govorice vedno metala čez ramo in nisem sodelovala v njihovi »obdelavi«. Če mi je že kdo kdaj kakšno prenesel naprej, sem se lepo zahvalila za izkazano skrb zame in šla naprej. Enako je z »dobronamernimi« nasveti, ki v sebi praviloma nosijo prikrito osebno agendo. Ne zanimajo me. Moje življenje je moja odgovornost, enako moje odločitve in iz njih izhajajoče posledice.
Na ljudi, katerih mnenje cenim, govorice ne morejo imeti vpliva, za druge mi ni mar. Ko boš osebnostno bolj celostna, Benči, boš tudi ti lahko stopala po svoji poti, ne da bi te ogovarjanja in »dobronamerni« nasveti premetavali sem in tja, sodelavko, ki ti je govorice prenesla, pa imej na distanci. Ljudje, ki jim je mar zate, z govoricami o tebi opravijo sami in te z njimi ne obremenjujejo, kaj šele, da bi jih sami širili. Povedo ti jih le takrat, ko so tako neverjetne, da bi bil greh, če se ne bi skupaj zabavali nad bujno domišljijo njihovega (neznanega) avtorja/ice, čeprav se res ni lepo šaliti na račun duševnih težav ljudi. Ampak je res zanimivo opazovati, kaj vse so si ljudje sposobni izmisliti, da bi si pojasnili kaj, česar ne zmorejo razumeti in sprejeti, in dokazali to, kar bi po njihovih rigidnih pravilih moralo biti »prav«. Ker pa gre praviloma za projiciranje lastne notranjosti na druge, govorice in »dobronamerni« nasveti največ povedo o čustveni praznini, ogroženosti, nesposobnosti sprejemanja realnosti in nasploh o doživljanju življenja tistih, ki jih širijo in delijo. Praviloma ugotoviš, da so njihovi »dobronamerni« nasveti namenjeni njim samim, a jih ne zmorejo upoštevati, ker bi bili takšni koraki zanje prenaporni in preboleči.
KAj govorijo in kaj mislijo drugi….
Na zalost se veliko prevec ljudi obremenjuje z drugimi….saj nimajjo lastnega zivljenja..niso srecni ..zdolgocaseni in imajo prevec casa..A po drugi strani se tudi preveliko ljudi obremenjujejo kaj mislijo in recejo drugi… Mene osebno niti najmanj ne zanima in briga,se manj obremenjuje kaj si drugi mislijo o meni in o mojem nacinu zivljenja.
Mislim da je najboljs pustit druge naj govorijo kar hocejo…saj en pregovor pravi…
“Drek bolj mesas bolj smrdi.. “