Najdi forum

nasilni otroci nasilni starši..

Pozdeavljeni!

Sem prvič na forumu in res potrebujem pomoč upam da mi kdo pomaga..

Pred enim letom smo se iz manjšega mesta (mojega rodnega kraja) v Ljubljano. Mož je podedoval večje stanovanje in smo manjšega v katerem smo ziveli prodali da smo lahko opremili novega. Selitve sem se zelo veselila…mogoče še bolj kot moj mož. Vendar kmalu po selitvi so se začele težave…

S sinom ki je bil takrat star 3 leta sva začela hodit na igrala, ki so najbližja našemu bloku. Se je že parkrat zgodilo, da se je predvsem en otrok(starejši in večji mogoče kako leto dve) spravil na mojega otroka(verbalno in fizično). Nisem pretirano zaščitniška in sem bila mnenja, da morajo otroci spore reševati sami. Če je blo prehudo, sem sina odmaknila od nasilneža.

Se je pa zgodilo, da sem bila enkrat sama s sinom tam. Ta fant je bil s svojo družino in in s še eno, ki je imela dva otroka (tri leta starejša). Itak se je spet začelo nasilje nad mojim sinom. Otroci so bli nesramni tako do mene, kot do sina. Sinu sem rekla naj se kar odmakne od njih in naj se po svoje igra. Vmes sem začela telefoniratsin pa se je šel igral. Kot sem opazila se je sin neprestano odmikal od njih oni, pa so hodili za njim in ga nadlegovali.

Kar na enkrat pa je en fant z vso močjo brcnil mojega sina v trebuh in takrat sem povzdignila glas da “zdej je pa dost” vstala sem s klopce in šla po svojega sina. Med tem sem s kotičkom očesa opazila da gre proti meni oče tega otroka. Začne se dret name mi j*** mater in še in še…upotabil je cev repertuar kletvic, da mi bo razbil gobec da me bo pre***…ITD ITD… glede na to da ma moj sin mišično obolenje (pa tudi če ga nebi mel) sem čist padla ven… povedala sem mu svoje da se ne čudim da ma takega otroka ce je on sam tak… V tistem renutku sem bla pripravljena tud da me udari vendar me vrjetno ni upal ksm bla še vedno na vezi z možem… skratka pol sva sla vsa žalostna domov.

Jaz skoraj en teden nisem mogla normalno dihat. Zdravnica je rekla da je vrjetno zaradi panike. Tega tipa še vedno videvam naj povem da živi dva bloka stran. Njegov brat (tega očeta) se tudi zmrduje nad mano in me grdo gleda kot da bi jaz kej narobe nardila. Najbol me prizadane pa to da takrat ni nihče ukrepal proti temu očetu in mu povedal da on nima prav. Od staršev ki hodijo na ta igrala sem slišala da se ta oče izživlja tudi nad svojo ženo (al je to res al ni – vem da se izživlja nad drugimi). Strah me je vsak dan ko zapustim stavovanje najbol pa seveda še zaradi sina. Zvedla sem da bo ta mulc hodil n isto šolo kot moj otrok. Valda je dobil nauk da se lahko izživlja nad mojim sinom.

Je pa tuki še moj mož, ki omilja vso zadevo in se mu ne zdipretirano hudo. Sploh pa ne razumem da ga ni pretirano strah za sina.. Zelo si želim, da bi se odselil ampak možu ni do tega, ker imamo kredit na stanovanje. Ko se hočem pogovorit da bi sina vpisala na drugo šolo se mu še ne da pogovarjat se mu zdi še vse prezgodaj. Jaz pa seveda vsa depresivna in v strahu vsak dan razmišlam kako živet v bližini takih nasilnežev!!

prosim za kak nasvet kaj naj…

Selitev zaradi tega je res zelo drasticna poteza, nepotrebna in cist prevec panicna. Zdi se da se sploh se nisi pomirila zaradi dogodka.
Vsekakor zelo neugodna situacija s takimi otroki in starsi, ki imajo nevzgojene otroke. Jaz take situacije izkoristim za to, da se moj otrok zna cim bolj sam zascitit in postavit zase. Kot vidis, umik ni vedno dobra resitev, ker s tem pokazes nasprotniku, da se ga bojis in mu das dodatno motivacijo.
Tvoja reakcije je bila, ce mene vprasas se mila, sigurno pa ne prehuda in povsem normalna. Vendar selitev ni nobena resitev, kje pa pise da tam ne bo podobnih otrok. Slej kot prej se bo s kakim takim srecal v soli. S tem se morate kot druzina soociti, zbezati pred tem je prakticno nemogoce.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Ne res se se nism pomirila s tem. sej vem da bi otroka mogla naucit kako se postavit zase…sam moj sin res ni konfliktn…se rajsi umakne..mogoce to izhaja tud iz tega da je velik bolj sibek od vrstnikov..naj pa poudarim da jaz se zase ne bojim, se pa za sina..ja v soli bodo tud drugje taki otroci…ampak ne vem, a sem prevec naivna..mislm da takih starsev ni veliko…ko se bo ta mulc spravu v soli na mojega sina…kaj naj? Naj povem uciteljici…saj bo pri takem ocetu rajsi stran pogledala kot pa da ma se ona probleme z njim…poleg tega on pozna pol naselja jaz prakticni samo bliznje sosede, ki so pa 70+..moz na zalost dela po cele ma pac tako sluzbo ,tko da sem za vse sama..rada bi uzivala v novem okolju ampak enostavno ne gre..

Tud to me boli k un oce misl da ne vem bom kr dopustila da njegov otrok z mojim pocne kar hoce..ko bo pa njegovmu kdo kaj reku se pa loh postav za svojga…

Ne vem res me zalosti kam gre vsa ta “vzgoja” ce temu sploh loh tko recem…kje so tisti casi kjer so uciteljce lahko kregale nasilne in poredne mulce…dons se jih pa bojijo…ker taki fotri kot je ta takoj pridejo grozit v solo…sramota res..

nova
Uredništvo priporoča

A so to kakšni čefurji al naši?

Iskreno…cefurji..ce sm bl natancna hrvati….

Pa nism nacionalno nastrojena ampak take stvari me pa prizadanejo..

Razumem, da se bojiš za sina. Ampak sin tvoj strah voha in ga vpija vase, to razume kot “mama ne zaupa vame, mama misli, da sem nemočen in da se ne znam branit”. Ta vzorec, to razmišljanje postopoma sprejme kot edino resnico in dejansko verjame, da se ne more ubranit, ter da je dina pot, da se umakne, ali pa se pusti ustrahovat, če se že umaknit ne more.
Da sin ni konflikten, je ok, da se pa ne bo znal ubranit, pa ni ok. Takrat mora bit konflikten, ker otroci konflikte pač ne zmorej vedno reševati z besedami.
Ti si v bistvu nasprotje otroka (starša), s katerim si prišla v konflikt. On vse rešuje s konflikti in starš to še vroče podpira, ti pa bi rada vse rešila z umikom. To ne gre na dolgi rok. Tu in tam že, vendar v nedogled to ne gre in niti ni zdravo za otrokovo samopodobo. Tu bi se sicer moral vmešati tudi otrokov oče, to je bolj njegova domena. Ni pa nič narobe, če ga mama pri tem podpira. To je moje mišljenje.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Res je to, vendar razmeram se moramo čimbolj prilagoditi. Stokati nad tem, kako je danes in kako je bilo včasih, ne bo prineslo rešitev. Sicer pa se popolnoma strinjam, da stvari prepogosto uhajajo izpod kontrole pri določenih otrocih (starših).

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

ja sam kaj nej nardim oz kako naj otroka naučim da se sam brani…jaz sem situacijo pustila pri miru dokler ni mulc prekoračil meje normalnega in brcnil mojega sina v trebuh. prej sem pa pustila da se otroci sami znajdejo…sej sem rekla da nisem prevec zaščitniška in želim da se otrok sam nauči reševat težave ampak mislm pa da moram posežt vmes ko je meja prekoračena.

Me pa res zanima kako naj otroka ki se ne upa sam zase postavt kako ga naučim obrambe? Misla sem da je pravi način da ga pustim in se sami zmenjo…ampak nekaj je premoč večine….naj še enkrat poudarim da je biv moj sin sam otroci ki so se izživljal nad sinom pa so bili trije…(seveda so njihovi starši vse opazoval in ni niti en mrdnu ko so se izživljal nad sinom, samo ko sem jaz posegla…jaz bi če bi moj sin koga pretepal – sina kaznovala?!?!?)

RESNO me zanima kako naj otroka naučim samoorambe…se posebaj če je nemočen ima mišično oboleje in ne mara bit konfliktn??

No, v resničnem življenju sta beg in umik med boljšimi načini obrambe, če nimaš ravno 100 kg na 2 metra višine.
In kaj bi otrok naredil, če bi se nanj spravila dva?

Jaz sem mojim vedno svetovala, naj otroku, ki jih sekira rečejo: Če želiš, se lahko igraš z mano, ti posodim igrače, če se pa nočeš igrati z mano, me pa pusti pri miru. V 90 procentih primerov je zaleglo, večinoma so se ti otroci potem čisto normalno igrali.
V kakšnih bolj napetih situacijah je bil seveda prvi nasvet umik. V šoli da povejo učiteljici, učitelju. V vrtcu je pa itak večinoma nekdo zraven. Danes so v vrtcih in šolah veliko bolj občutljivi na nasilje in ga ne tolerirajo. Torej bi tvoj otrok tam moral biti na varnem.

Kot si sama pravilno ugotovila, otrok nasilne vzorce prinaša od doma. Mogoče mu naslednjič skušaj preusmeriti pozornost z vabilom k igri ali kakšnimi vprašanji, kaj se najraje igra, na primer, pohvališ igračo/oblačilo … skušaj navezati stik z njim, še preden pride do napete situacije. Jaz mislim, da se otroci bolj želijo družiti kot pretepati, samo da včasih enostavno ne znajo tega pokazati na primeren način. Tako kot ko si želijo naše pozornosti – saj to ti je verjetno znano iz kakšne knjige, da se otroci včasih vedejo nemogoče samo zato, ker želijo pritegnit pozornost (ker ko so pridni, je ne).
Tega tipa, njegovega očeta, se ne boj. Če bi ti hotel kaj storiti, bi ti verjetno že zdavnaj.

res ful hvala vsem za odgovore…sm se ze prej hotla zahvalt…

skratka ja sem ze v prejšnih situacijah ko je ta fant napadal mene in mojega sina skušala vzpostavt stik z njim….sem se tud že prijazno pogovrjala z njim (čeprav je biv prej nesramen do mene) in moj sin mu je posojal igrače (takrat ko jih je imel sabo je biv sin seveda dober pa ko je biv moj sin še s kakim svojim prjatučkam tam – seveda je biv takrat ta fant v mnjšini) na žalost se je pa spravu na sina ko je biv tam čist sam in je pozabu na vse posojene igrače in prijazno pogovarjanje z moje in sinove strani…

tko da res mislim da ni razlog da se hoče samo igrat z mojim sinom…mislim da je neko dokazonanje (al kaj) pred svojimi prjatli da je močnejši in boljši…problem pa je da nekateri starsi ne pomisljo da niso vsi otroci popolnoma zdravi in se ne morjo postavt zase …pa vseen dopustijo svoji mulariji da se izživlja nad drugimi – samo dokler se njihovih kej ne dotakne

Zakaj se pa ne gresta igrat na kako drugo igrišče, če je že na tem nek tiran s katerim ne prideš do konca?

Sej se vecinoma hodiva…sam problem je da zivi dva bloka stran in tud on ne uporabla samo enega igrisca….to pol pomen da ce se nocm srecat z njim morm hodt v drugo naselje…pa se tm ga loh srecam..njega al pa njegovga brata (ki pa ne vem v kerem naselju zivi) to pa mislm da sploh ni resitev…da se bom js takmu kretenu odmikala in kaj hodila na drug konc ljubljane…poleg tega ma sin v tem naselju prjatlcke iz vrtca…

Čimprej vpiši sina na kakšen tečaj borilnih veščin. Pobrskaj po spletu, jih je malo morje. Najdi najbolj učinkovito, da se bo znal v takšnih situacijah tudi braniti. Žal nimaš druge pri takšnih kretenih, ker vedeti moraš, da lepa beseda tukaj ne najde nobenega lepega mesta.

ELiza pozdravljeni.

Otroci. Toliko radosti in toliko skrbi istočasno. Rekel bi takole. Jasno se morate zavedati, da svojega otroka ne boste mogli popolnoma zaščititi pred realnim svetom. Zaradi konflikta z moškim, ki ga opisujete se je v vašem telesu aktiviral podzavestni spomin na travmo (zato tudi panika). Tako močna reakcija ni bila samo plod sedanjega konflikta, ampak je v ozadju verjetno nek prastari telesni spomin vaših prednikov. V kolikor imate izkušnje nasilja vi osebno, pa je vse skupaj še toliko bolj logično.

Največ boste za svojega sina naredili, če boste delali na teh stvareh. Če bo strah vas, bo njega strah še 10x bolj.

Pomembno je, da se vaš sin (še posebej zaradi bolezni) nauči soočati s situacijami, ki jih prinaša okolje. Pri tem pa morate biti zelo pozorni na to ali je on sposoben nekaj rešiti ali ne. V kolikor ni, je vaša naloga kot starša, da v situacijo posežete in otroku pomagate. Nobene dobre lekcije ni v tem, da dopuščamo nasilje močnejšega in starejšega dečka nad mlajšim. So pa lahko velike razlike v tem kako se vmešamo. Priporočam vam, da skušate to narediti na način, da pomagate regulirati konflikt med dečkoma.

Ko se bo naslednjič pripravljala huda ura, stopite do dečkov in se skušajte pogovoriti z obema. Če je potrebno, pretepanje fizično preprečite. Vprašajte starejšega otroka zakaj je udaril vašega sina? Razložite mu, da ni ničesar frajerskega, če tako močan fant tepe šibkejše od sebe. Povejte mu, kakšno bolezen ima vaš sin in da se ne morete braniti tako kot ostali. Prvič zato, ker je mlajši, drugič zato, ker mu to onemogoča bolezen. Če se vmeša njegov oče, se skušajte pogovoriti tudi z njim. Očetu lahko jasno poveste, da ne boste dovoliti, da starejši in močnejši otrok maltretira vašega sina … Razložite mu, da v resnici ne želite ničesar slabega njegovemu sinu (tudi on se je namreč ustrašil za sina), povejte mu za sinovo bolezen… Nič ni narobe, če se pogovarjate tudi bolj na ‘trdo’ vendar pa je pomembno, da ne zdrsnete v popolno obrambno držo. V tem stanju namreč prevzame kontrolo naš mehanizem za preživetje (beg, napad, zamrznjenost).

Skozi vas bo vaš sin videl, da umik ni edina pot. Pri tem je zelo bistveno kaj čutite. Če ste prestrašeni, bo to ‘stanje’ čutil tudi vaš sin. Če boste mirni, se bo to stanje zapisalo tudi v sinov telesni spomin. Ko bo odrasel bo vedel, da ima izbiro. Vaš način reševanja konfliktov bo del njegovega komunikacijskega repertoarja.

Če ga veselijo borilni športi in če takšne treninge zmore, bi to bilo lahko super. Borilnih veščin ne treniramo, da bi se pretepali, ampak zato, da se nam ne bi bilo treba in da se lahko v varnem okolju soočimo s svojimi strahovi in agresijo. Predvidevam, da tako naporen šport za vašega sina zaradi bolezni ni mogoč, morda ga niti ne veseli. Skušajte svojega sina spodbujati pri stvareh, ki jih zmore sam (in ga veselijo). Na takšen način bo postajal samozavestnejši, kar mu bo pomagalo na vseh področjih. Pomembno je tudi, da ima pozitivne socialne interakcije z vrstniki njegove starosti.

Dobro bi bilo, da bi se v situacijo vmešal tudi vaš partner (naj ne bo pasiven – skupaj sta odgovorna za otroka). Včasih zelo pomaga, če je pri podobnih konfliktih prisotna moška figura, ki zna reagirati na način, ki sem ga opisal. Velika verjetnost namreč je, da napadalčev oče v vas vidi podzavestno grožnjo, pred katero se mora agresivno braniti. Oba skupaj bosta predstavljala veliko večjo avtoriteto, moč in enotnost, kot vi sami.

V skrajnem primeru vas naj ne bo strah poklicati policije.

Želim vam vse dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

New Report

Close