Najdi forum

Imam vec vprasanj. Sem zenska sredi tridesetih. Po zadnji zvezi s partnerjem, ki ni toliko dajal, kot je jemal, vec let samska. Razmerje me je izcrpalo, dolgo sem se slepila, da bo drugace. Zadnjic v pogovoru s prijateljicami o odnosih sem si priznala, da celo zivljenje ponavljam vzorec. Zaljubljam se v moske, ki mi tega ne vracajo v enaki meri. Vsaj do zadnje zveze je bilo tako. Sem se le nekaj naucila in upam, da to spremenim. Ampak… Ko spoznavam nove ljudi, sem bolj previdna, hkrati pa se kdaj tudi naivna. Primer – letos sem spoznala locenega, 12 let starejsega moskega, sva se veckrat dobila, pogovarjala. Nic telesnega, se mi ni mudilo. Kemija sicer mocna: ko se nazaj drzita oba. Jaz zato, ker sem vedela, da on se ni prebolel locitve in da bom samo prizadeta. Na neki tocki sem zacutila, ni bilo sicer direktne pobude z njegove strani, cutila pa sem, da je zagret in da bi on pa le … dotike in … In sem mu nakazala, da se hocem samo spoznavat. On izgine, se cez mesec oglasi in hoce spet na pijaco. Jaz na distanci, spet mesec dni mine, pa se on na distanci. Se mi potem ni vec dalo, ker se mi je zdelo izgubljanje casa, komunikacije pac ni vec. Vedela sem, da vabi na pijaco mnoge, vec zelez v ognju, tako nekako. Ampak kljub temu se pa se spomnim kdaj… Da mogoce pa skoda? Ce da je bil samo timing slab. Ne vem, zakaj se spomnim, mogoce je to res samo zaradi kemije. Vecinoma sicer spoznavam ali do pet let mlajse ali pa vec kot 10 let starejse. Tako namese. Podobno je bilo lani, ko sem spoznala par let mlajsega, on na sveze iz zveze – neka mesanica ranljivosti in radovednosti, kako bi bilo, to sem cutila, pa sem se umaknila, ker se nisem zelela opect. Zdaj sprasujem zase, ki sem ze vec let ven iz zveze. Kako se izviti iz te previdnosti, ko si zaprt, in ne zapasti v naivnost. Je to faza? Mine? Taksne se ne poznam. Bivsega sem sicer v celoti prebolela. To vem. Ker pac poznam razliko od takrat, ko ga se nisem. Pa kot da poznam samo skrajnosti, da si cisto odprt ali pa zaprt za nov odnos. Z odprt mislim, da gres spontano naprej, all in, brez zavor. Se vrzes v vodo. Ker sem bila vecinoma taksna, sem se nazadnje v odnosu celo prevec izgubljala – on je dominiral. Mogoce zato ta pocasnost. Drugo vprasanje, kako preseci vzorec izbiranja emocionalno nedostopnih partnerjev. Ker to pac ne izgine kar samo. Pa kako se podati v odnos z locenim, na kaj usmeriti pozornost? Ker teh scasoma vedno vec spoznavam, tudi med frendi, ne izkljucujem moznosti, da kdaj pri kaksnem preskoci iskra. Od nekdaj sem bila bolj naklonjena starejsim, samo en partner do zdaj je bil mlajsi od mene, trije starejsi. Hvala za mnenja, izkusnje, ce se najde kdo, ki bi kaj dobrega svetoval.

Na kaj biti pozoren se lahko vprašaš pri človeku, ki je iz ločene družine, disfunkcionalne družine, je edinec, ima za sabo težke preizkušnje … In isto se lahko moški vprašajo, na kaj naj bodo pozorni pri tebi, če ti je vendar razpadla zveza. V času koruzništva je to podobno kot zakon. Če je pri ločenih nekaj a priori narobe z njimi, potem je tudi pri tebi nekaj a priori narobe s tabo. Torej, mogoče tvoj predsodek ni najbolj na mestu.

Prosto po meni vsak človek z vsakim človekom ustvari njima lasten odnos. Z enimi ljudmi si takšen, z drugim drugačen. Eni izvabijo iz tebe eno, drugi drugo. Pri enih te nekaj moti, ker te moti še vrsta drugih stvari, pri drugem te to isto ne moti, ker je celota drugačna. Pri enih poskušaš spreminjati njih in jih stlačiti v svoj kalup, pri drugem širiš svoj zorni kot in premikaš svojo točko gledišča. Zaradi tega se ne spreminjaš, ampak le v sebi razkrivaš tisto, kar do zdaj ni živelo, ker za to ni bilo potrebe in dovolj globokih čustev. To seveda velja pod pogojem, da je tvoja osnova dovolj trdna, da si lahko privoščiš nove poglede na svet, ne da bi te povsem odneslo in ne da bi zapadla v podrejenost in bolestno odvisnost. Pod črto mora biti vsak človek avtonomen dovolj, da se lahko predaja, je odvisen od drugega, ga potrebuje, si ga želi …, ne da bi izgubil sebe in ne da bi ga dušil z lastno negotovostjo, zamaskirano v ljubezen. Ali drugače, ko boš v sebi gotova dovolj, ne boš več izsiljevala nečesa, kar ti drugi ne more dati, ne boš težila drugemu in izčrpavala sebe …

To, kako je nekdo živel pred tabo, na primer ločen moški, pa ni tvoja stvar. Vsak ima preteklost. Če je z njo zadovoljen in jo sprejema, ga ne mori, kako je nekdo živel doslej, ker mu je jasno, da je živel tako, kot mu je v danem obdobju odgovarjalo in kakor je zmogel. Enako si živela ti. Prav/ne prav ni pomembno, pomembno je, kaj si potegnil iz preteklih izkušenj in kje si v tem trenutku. Če si s svojo preteklostjo nezadovoljen, pa nimaš nobene pravice svojih strahov projicirati na druge ljudi. S sabo moraš razčistiti sam in z drugimi začenjati z 0, da jih lahko spoznavaš odprto, ne da bi ti pogled zastirale pretekle izkušnje.

Glede tvojega strahu, da se boš opekla, pa: ko boš nehala izsiljevati nekaj, česar ti drugi ne more dati, boš ugotovila, da je zaljubljenost kot komet, ki se utrne, žari in izgori. Za njim ne ostajajo obsežne opekline, le spomin, ki je lep in če imaš smolo, slab. Tisti, ki se te res dotakne, pa je kot zvezda, ki žari, tudi ko je dan in ko nočno nebo prekrivajo oblaki. Veš, da je, tudi če je kdaj ne vidiš, ker je del tebe. Ampak teh zvezd je malo. Nekateri svoje ne ugledajo nikoli, nekateri prezgodaj … Če torej ne boš v vsak odnos vstopala z idejo, da se mora končati s poroko, se tudi strašno opeči ne boš mogla, ker boš pravočasno vedela, kdaj ti nekaj ne odgovarja in je čas za razhod. Če ti seveda je do tega, da bi serijsko vstopala v odnose.

Glede vzorcev pa lahko prebrskaš ta forum, če se ti ne ljubi brati literature. Našla boš različne poglede, od žensk, ki si postavljajo spomenik, ker vztrajajo v neki zvezi in se »bojujejo« zanjo, do navodil, kako najti vzroke svojih težav, pretežno se nanašajo na primarno družino.

Dobro povedano, hvala za te modre misli.

nova
Uredništvo priporoča

Zivjo. Sam povem, da si zelo dobro napisal/a, preteklost. Z veliko uvida v dinamiko razmerij. Hvala ti.

Se opravicujem za lapsus, Pikacrta sem, ne Preteklost, tole zgoraj je moje. Se vidi da se se sele prebujam 🙂

… nekateri prepozno.

Ti si svojo zvezdo našel?

… nekateri prepozno.

Ti si svojo zvezdo našel?
[/quote]

Ja, na nebu je zasijala davno tega. Ni eksplozivno žareča kot komet, je tiho in mirno goreča, čeprav zlahka tudi dvigne temperaturo kot komet, le izgori ne. Bila je edinstvena in je edinstvena danes.

Če svojo zvezdo ugledaš pozno, je zapleteno, ampak zapleteno je tudi življenje, pa z vsem pridemo na kraj.

Prihajaš v leta, ko zaljubljenost ni več tisto kar je bila nekoč, ker imaš že preveč izkušenj in se ne prepustiš zlahka sanjarjenju (kar zaljubljenost je), vrstniki so se počasi poparčkali, ostali so ti “izbirki”, ki imajo za sabo takšno in drugačno zgodovino kot jo imaš tudi sama in imajo izkušnje. Vsi vi izbirate “manjše zlo”, vsak od vas kalkulira kaj bo dobil, da ne bo na izgubi/prizadet.
Ampak to ni ljubezen, ona ni preračunljiva… 😉

Zaljubljenost pride sama od sebe, ljubezen je odločitev, ko se (zavestno?) odločiš, da jo boš z nekom gradil, a za to rabiš zrelega človeka, ki bo s tabo tudi, ko ne bo šlo vse kot po maslu. Te odločive nista zmogla s prejšnjim partnerjem zato je veza propadla in propadla bo tudi vsaka naslednja, če ne bo zavestne odločitve, da želita graditi odnos.
Z mnogimi bi lahko imeli lep odnos, z nekom takšen z drugim drugačen-vsak na svoj način lep, če bi se zanj odločili.

Mislim, da rabiš najt človeka, ki se bo zmožen odločit, kar pa danes niti ni tako lahko. Mogoče mu moraš le ti ponudit pravi razlog 🙂

Pozdravljeni.

Hvala za vaš prispevek.

Razumljivo je, da ste po slabih izkušnjah bolj previdni. Vendar pa sami pravzaprav dobro ugotavljate, da niste odprti. V zveze vstopate s strahom, da se bo zgodila katastrofa, zato je prisotne veliko kontrole in taktiziranja. Kot takšni privlačite moške, ki jih privlačite. Rekel bi, da so to moški za katere je že v naprej znano, da niso nevarni vašemu ‘srcu’. To pa bi lahko pomenilo, da se od prejšnje zveze še niste popolnoma pobrali.

Vem, da racionalno razumete vse. Vendar v vaši podzavesti mora biti nekaj, kar ustvarja trenutne okoliščine (morda niti ne zaradi bivšega partnerja). Ste pripravljeni pogledati tja? Ste pripravljeni delati na tem?

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

New Report

Close