Kako spoznati eno žensko za skupno življenje
Pozdravljeni
Ker vem da je tukaj dosti žensk z življenjskimi izkušnjami bi vam rad postavil eno vprašanje.
Sem moški poznih dvajsetih let in opažam eno zanimivo opažanje. Nekaj na hitro, prihajam iz povprečne ločene slovenske delavske družine z delnimi posledicami čustvenih viharjev v otroštvu. Bil sem v dolgoletni zvezi z bivšo partnerko ki sma se pred časom razšla. Pred leti sem spoznal da sem nekako sposoben premagati zadeve bolje morda od povprečne slovenske filozofije delavskega sloja mislim fizičnega služenja denarja (minimalna plača) kategorije. Odšel sem za nekaj let v tujino postavil relativno uspešno podjetje katero mi je v zagonu pobralo večino časa in energije. Sedaj se je situacija obrnila ne rabim biti več toliko odsoten in imam dobro finančno situacijo. Potem pa pridemo do težave,poskušam spoznati recimo eno dekle recimo prijetnega videza ter zdrave čustvene strukture. Zadnje čase naletim vedno samo na neke ženske ki so obsesivne, obsedene ter kako drugače kronično za-frustrirane nezmožne zdravega odnosa moški ženska. Probal sem recimo možnosti spoznavanja v načinu „med prijatelji čez vikende zunaj in podobno“. Vse ki so takšne za poročit pa so zasedene…. Ostala je še samo takšna drugo razredna kategorija na razpolago.
Morda je tudi napaka na meni ne zavračam te možnosti.
Kje recimo po vašem mnenju bi bilo možno spoznati eno tako resno prijetno zdravo punco ter z željo po novih doživetjih?
Ali pa morda obstaja tukaj kakšno dekle ki ima podobne težave z nasprotnim spolom?
Lp Adler
Ženske iz drugorazredne kategorije so ženske ki so z sabo popolnoma nezadovoljne so nekako zmedene v življenju in iščejo imaginarne rešitve v moških. So v raznih iracionalnih zvezah preko internetnih portalov virtualno zaljubljene ter delno kronično nefunkcionalne. Nato tarnajo o tem da mož poje preveč čipsa in se potem pozna na skupnem proračunu na primer. Nato pa še pridemo do druge skrajnosti ki je opažena v tem da se ženske delajo nedostopne delajo brez notranjega občutka za moškega ki jih jemlje kot trofejo potem pa pričakujejo normalen zdrav odnos…..
lp Adler
Jaz mislim, da preveč pričakuješ od deklet, posebej glede na to, od kod izhajaš sam, torej tudi sam nimaš najboljših zgledov pri starših, kako bi naj zgledali dobri odnosi.
Razumljivo je, da želiš najti eno “popolno” dekle, s katero bi se popolnoma štekal in ustvaril odnos, ki ga starša nista zmogla. Vendar to ni realno, saj ti nevede že na začetku iščeš “popolnost” oziroma “popolno” dekle.
Realno pa je, da boš moral vzeti “nepopolno” dekle, ter z njo ustvarit kar se da dober odnos. To pomeni, da te čaka še kar nekaj let “trdega” dela na sebi. S tem pa ne mislim, da moraš vzeti prvo, ki pride mimo, le za dober odnos se boš moral veliko bolj potruditi, kot si trenutno predstavljaš.
S takšnim moškim, ki ženske (in verjetno) kar vse ljudi deli na prvo- in drugorazredne pa po možnosti še na tretjerazredne, pa že ne bi hotela biti. To veliko pove o tvojem odnosu do drugih ljudi. V tvojem prispevku je tudi zaznati, da se postavljaš nad ostale, da se imaš za nekaj več kot ostali ljudje. To odbija.
Kje bi pa kakšno žensko spoznal? V bistvu jo lahko kjerkoli, samo širok pogled je treba imeti. Bi bilo fajn, da tudi ti malo pobrskaš po sebi in se lotiš pospravljanja.
Pozdravljen,
jaz te pa na en način kar razumem… Upam pa, da si to razlago z drugorazrednimi dekleti vpeljal, le zato, da bi lažje ponazoril kaj misliš. Namreč tudi midva sva lahko za nekoga drugorazredna…
Tudi sama sem že kar nekaj časa sama, zaradi partnerja sem se preselila v drugi kraj, našla novo službo, zamenjala družbo in na koncu ostala sama. Imam solidno izobrazbo in službo v kateri uživam, živim na svojem. Imam hobije, hodim ven, kjer spoznavam nove ljudi, ampak ja, srečujem le takšne, ki mi niso všeč, nimamo skupnih interesov, se pritožujejo kaj ni ok, sami pa nič ne naredijo, da bi bilo boljše…ne bom rekla, da so drugorazredni, vsi smo enaki, ampak so drugačni. Pa saj ni nič narobe z njimi, le ne ujamemo se najbolj. In raje kot, da se ujamem v neko nesrečno zvezo, kot sem bila, sem raje sama… In se sprašujem kam naj grem, da bi spoznala takšnega, ki mi bo všeč?
Marko in Elisa zahvaljujem se vama za odgovor ki sta ga podala Ena podobna pa je razjasnila ozadje…..
Ena podobna
lep pozdrav
Morda sem napisal preveč očitno agresivno morda žaljivo „drugorazredni ljudje“ vendar v tistem danem trenutku nisem našel druge besede. Z svojim postom si približala tisto kaj sem hotel povedati pa nisem našel besed…. nisem hotel nikogar žaliti ne prizadeti. To razumem da smo si ljudje različni lahko da sem jaz morda preveč starokopiten, samo nekaterih stvari ne razumem morda bi jih moral….
Morda še tole če sem malo iskren bi te rad povabil na kakšen čvek morda na kavo, ali pa samo na en prijeten pogovor morda preko maila…. Pa ne namigujem na nič morda moralno spornega…..
“Morda pa se sreča skriva tako na zanimivem mestu na je ne vidimo dokler nam ne kdo ne obrne pogleda“
hvala ti za ta post
Adler pozdravljeni.
Vaš e-naslov sem izbrisal iz prejšnjega prispevka. Razumem, da se želite povezovati. Ta forum prvenstveno ni namenjen stikom. Vseeno pa se lahko registrirate in si na takšen način odprete možnosti za povezovanje preko ZS.
Hvala za razumevanje.
Jaz te pa popolnoma razumem. Oz, več kot sem predelal pri sebi, bolj vidim, koliko ran ljudje nosijo s seboj v življenje. Tega je ogromnooo. Zdi se mi, kot da v Sloveniji vlada epidemija.
In me to tudi žalosti, ker bi si podobno rad uredil življenje. Zdaj ena možnost je, da spoznaš dekle, ki že dela na sebi ali se vsaj česa zaveda in skupaj gradita sebe vsak posebej in medsebojni odnos. Ne vem pa, če to deluje.
Krasen se mi zdi odgovor Marka, da bos moram vzet eno nepopolno punco in skopaj z njo ustvarjat dober odnos.
Ke pac tako, dokler nismo zadovoljni v sebi, se nevede sabotiramo. Ce ti prav nobena ni vsec, gre lahko za kak tvoj notranji mehanizem, ki te blokira, da bi opazil se kaj lepega, prijaznega. Namrec, lajf je pisan, nikoli ni samo ene barve. In ce ze je, nikoli ne traja dolgo.
Pomembno se mi zdi, da obe osebi delata na sebi, ko gresta v vezo. Delo na sebi se pravzaprav nikoli ne konca, seveda je bolj zabavno si delit tegobe in mnozit veselje se s kom, ampak to ne izkljucuje osebne rasti.
Vprasaj se, kaj v zivljenju ti (se) manjla do zadovoljstva, da bi se cutil izpolnjenega. In ne reci, da punca 🙂 ker zunanji dejavnik nikoli ni razlog za sreco (za nekaj casa ze). Najti moras notranji impulz, ki izhaja iz tebe, in mu sledit. Zaupaj si. Tvegaj kaj novga. Cudi se. Ostalo bo prislo nevede in z neprisilo.
Po tvojem ni prvorazredna, ampak mogoče si pa ti zaradi svojega ozkosrčnega, zlobnega in primitivnega načina razmišljanja tretjerazredni … Hm.
Nekateri ljudje se enostavno zaciklajo s temi svojimi predstavami in pomisleki … izbirajo partnerja za sosede in žlahto, ne zase. To je vsa umetnost spoznavanja. Sprostite se, dovolite ljudem vstopiti v vaše življenje, odprite se jim, ker večina ljudi je dobrih, tudi če so mogoče malo zmedeni.
@ feniksCome
Se strinjam popolnoma s tabo da (nas) obstaja dosti ljudi ki so bili tako in drugače kaznovani zlorabljeni v otroštvu pa ne mislim samo na spolno nasilje. Karakter gradimo tam do okoli šestega leta starosti potem je nekako groba izdelana osebnost ki se pokaže v kasnejših letih. Po moje je tukaj vzrok oziroma začetek vseh naših težav. Morda se straši premalo zavedajo tega obdobja in tako posledično vcepljajo že leta v svoje otroke strah da jih imajo pod nadzorom,tudi šola deluje na ta način to se kasneje nadaljuje tudi v adolescenci nato pa si kot mladostnik-ca predstavljen pred izziv življenja črpaš zavestno podzavestno izkušnje iz preteklosti in tako pride potem do teh raznih čustvenih odkonov. Tega se navadno ne zavedamo pravi čas ali pa prepozno…… Tako da smo delno krivi za to situacijo tudi sami delno pa so nam pomaga priti do nje starši oziroma skrbniki.
To je po moje izvir vseh čustvenih odklonov
Hvala da si delil tako izčrpno mnenje
lp Adler
Prvo-drugo-tretjerazredni? Moram priznat da mi ta delitev ni ravno blizu, vsak živi z nekimi svojimi življenjskimi zgodbami in izkušnjami in se na podlagi teh v sedanjosti tudi ravna kakor sam najbolje zna. Ko bi ob rojstvu štartali vsi iz iste izhodiščne točke in imeli enake pogoje za naš razvoj, šele takrat bi se lahko glede na uspehe in dosežke delili na prvo, drugo in tretjerazredne. Pa še vseeno bi bilo to čisto subjektivno.
Adler, razumem kaj hočeš povedat in mi deluješ kot super fant, me pa zanima kako ti deluješ oziroma si v preteklosti deloval v odnosih moški-ženska? Kaj se morda skriva za tvojo zaveso? Ob katerih čustvih tebe zablokira in jih težje izražaš?
Sama sem mnenja da se na koncu vedno najdejo podobni – tu mislim podobni predvsem v smislu čustvenega izražanja, ki se ga naučimo že kot otroci in nam je privzgojen. In sami morda nezavedno privlačimo in nas privlačijo podobni, oziroma osebe s podobnimi vzorci čustvovanja in komuniciranja kot so jih imeli naši starši. To pa zato, ker se lahko ob taki osebi lažje počutimo “varni”, ker nam je vse to že nekako znano.
Catchy 😉
“Ko bi ob rojstvu štartali vsi iz iste izhodiščne točke in imeli enake pogoje za naš razvoj, šele takrat bi se lahko glede na uspehe in dosežke delili na prvo, drugo in tretjerazredne. Pa še vseeno bi bilo to čisto subjektivno“
To je res da je nekaj v genskem zapisu našega karakterja potem pride tukaj še vpliv okolice družine šole sistema,Vendar smo si v osnovi vsi podobni razen tistih ki jim je bilo ob prihodi na svet „lepo mehko toplo postlano“ ti so svet zase. Nekaterih zadev iz svoje mladosti oziroma otroštva ne moremo spremeniti. Vsak pride na ta svet z svojo zgodbo vprašanje pa je če jo potem živi… Lahko se podredimo sistemu zadovoljimo potrebe družine sorodstva in „Prijateljev“ živimo po normah načelih ki jih določajo drugi v sebi pa smo potem nesrečni kar se odraža na nas samih in tega niti ne opazimo oziroma so za naše napake krivi drugi….
„Adler, razumem kaj hočeš povedat in mi deluješ kot super fant, me pa zanima kako ti deluješ oziroma si v preteklosti deloval v odnosih moški-ženska? Kaj se morda skriva za tvojo zaveso? Ob katerih čustvih tebe zablokira in jih težje izražaš?“
To vprašanje nakazuje na osebo ki veliko ve na tem in je obrnjeno tako da bi morda začel iskati vzroke na sebi da me je pripeljala v to situacijo….Struktura karakterja je zapletena pri enih še malo bolj :). Ampak dobro nakazano….
Poglej lahko ti povem da kot mnogi ostali sem življenje živel mimo svojih ciljev,s „pomočjo“drugih usmerjevalnih motečih elementov, nato pa je prišel dan ko ni šlo več tako dalje in sem začel spreminjati zadeve tako kot sem si vedno želel in so se zadeve začele postavljati na prava mesta… No morda je tudi to razlaga zakaj sem napisal prvo in drugorazredne osebe… Vsak je lahko uspešen če si to res želi ampak je potrebno veliko truda… Zato pa imam nično toleranco do žensk ki tarnajo nad svojim življenjem kako so nesrečne zmedene ali kako drugače zaznamovane kot žrtve,ene tako druge drugače,Imajo razne kompenzacijske motnje z raznimi „šoping ekskurzijami“.
In podobne anomaliske motnje.
Ni vse ne črno ne belo.
Hkrati pa vem da obstaja punca dobrih nazorov navad ter je sposobna polnega življenja z moškim neobremenjena preteklosti polna moči in izzivov ki jih prinaša življenje….
Lp Adler