Najdi forum

Torej, zakaj obstaja LJUBEZEN.
Ima ljubezen morda svoj evolucijski namen, svoj raison d’etre?
Jaz mislim, da. Ljubezen (in ne zaljubljenost) je praktično edino zagotovilo, tako rekoč zavarovalna polica partnerskega odnosa in družine. Sploh družine.
Namreč, kakšno zagotovilo ima ženska – mati, da se je ne bo partner nekoč naveličal, zapustil njo in otroke? Poročni list te varnosti ne zagotavlja, moralne, družbene in civilizacijske norme se spreminjajo, celo vedno hitreje, torej tudi na njih ne gre računati. Edina stalnica je ljubezen. Nekdo, ki te ljubi, te pač ne bo prevaral, izdal in zapustil, Ob njem boš ti in tvoj zarod varen. Velja za oba spola.
Ženska, ki ljubi se, ne bo odprla drugemu moškemu, poleg testa DNK, je to edino zagotovilo, da so tvoji otroci res tvoji in ne kukavičji otroci. Podobno pri ženski, če moški ljubi, bo skrben in ljubeč do ženske in svojih otrok. Italijanski pregovor pravi: Največ kar lahko oče naredi za svoje otroke je, da ljubi njihovo mamo. In to še kako drži. Ne bo te prepustil usodi zaradi prve mimoidoče frače. In najbrž velja tudi obratno. Če je ženska moškega, očeta svojih otrok, prizadela, izdala – je dala na kocko tudi varnost svojih otrok, očetovo skrb ter zanimanje za otroke. Velikokrat se po ločitvi oče oddalji od svojih otrok, tako fizično kot čustveno, čeprav jih ima rad, ampak ni več isto. Velja tudi v primerih, ko je za razhod kriv moški, ker morda ljubi drugo žensko. In tu CSD, sodišče ali sklicevanje na družbene norme, moralo, etiko itd. ne pomaga prav veliko. Ljubezen med partnerjema je tisto lepilo, tista vez, ki zagotavlja maksimalno skrb za skupni zarod.
Verjetno je zato (posebej ženskam) izkazovanje ljubezni tako zelo pomembno – ker je to edino zagotovilo varnosti. “Ali me kaj ljubiš?”, poročni ceremoniali, valentinovi srčki, rožice, svečke itd, itd… – ženske se ob teh zunanjih “potrditvah” ljubezni počutijo varnejše – ker domnevajo, da so (upajmo) ljubljene.
Torej, ljubezen nikoli ne bo za v staro šaro, morda ima v teh časih hitrih družbenih sprememb še večjo vlogo kot nekoč. Je pravzaprav edina stalnica, ki nam še zagotavlja določeno stopnjo varnosti v partnerskih odnosih.

------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]Do what you can't.[/i]

Ljubezen je največkrat glavna tema poezije. In s poezijo je o njej najlažje “govoriti” – slovenski pesniki so enkratni v tem.

Pripisujem pesem iz čudovite zbirke Cirila Zlobca: Ljubezen – čudež duše in telesa.

Praljubezen

Od začetka skozme tečeš,
vendar vsa ostajaš v meni,
od začetka skozte se pretakam,
vendar ves ostajam v tebi.
Gledava se, tehtava
sumničavo in zaupljivo,
kolikor kdo sebe izgublja,
kolikor kdo drugega odnaša,
ko ti skozme,
ko jaz skozte
si utirava vsak svojo pot.
Upava in dvomiva,
sprašujeva se negotova,
kdo je komu reka,
kdo je komu struga,
kdo kdaj, kalen, v drugemu se zbistri,
kdo kdaj, čist, do mulja praljubezni
k drugemu se potopi,
kdo pod reko koplje
zase, za oba
tolmun miru
kdo z njo hiti v oddaljeno,
široko, plitvo ustje,
kjer morda zaman si bova ob večerih
dan na dan,
jaz v tebi gluh,
ti v meni slepa,
skušala priklicati v spomin
visoko jutro najine ljubezni.

In še eno od enkratne Mile Kačič:

Radostna pesem

V zavesti nosim radost vseh vekov.
Kot vroči val mi je v telo razlita
in hoče ven, ven, kakor voda skrita,
ki našla pot je iz podzemnih sten –
in med šumenje razbrzdanih pen
kri poje v meni s tisoči glasov.

Kri poje v meni! Kakor bron brni
iz dneva v noč in spet v nov dan odmeva,
ljubezen kot piščalka ji pripeva,
vedoč, da divja pesem se prelije
zdaj zdaj v medleče, mehke harmonije,
v uspavanko neoskrunjene strasti.

O radost moja! Ti izvabljaš smeh
iz vse globine mojega srca.
Kje je še kdo, ki se mu ves preda
kot jaz? V besedi, kretnji mi zveni.
Še v mojih solzah smeh se zaiskri:
obup utapljam v njem in kes in greh.

Komu velja ta radost? Vse, vse zanj,
ki znal je najti pot do mojih sanj.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]For it was not into my ear you whispered, but into my heart. It was not my lips you kissed, but my soul. (Judy Garland)[/i]

Ena lepa, da razjasni te deževne dni. 🙂

https://www.youtube.com/watch?v=G9EXwfoUPJk

nova
Uredništvo priporoča

Ljubezen nikoli ni dovolj. Drugače bi bil svet poln ljubečih se ljudi. Pa ni.
Potrebno je še marsikaj drugega: spoštovanje, dopuščanje različnosti.. recipročno prepoznavanje dveh svobod, kot je že Simone de Beauvoir.
Sklicevanje na ljubezen.. je za škodoželjne manipulatorje.. in dobronamerne pesnike.
Skratka tiste, ki jim ni potrebno živeti v realnem svetu.. in ki radi krivijo realnost. Manipulirajo preko simbolike.
In če pesniki to počno zato, da nam odpirajo perspektive.. manipulatorji počno to zato: da si lastijo.

De omnibus disputandum..

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.
[/quote]

Stepni volk je to napisal za sklicevanje na ljubezen … to je nekaj čisto drugega in jaz se strinjam, kar je napisal. Sklicevanje na ljubezen je močno manipulativno orodje in hvaležna tema za pesnike (tudi tiste najslabše sorte, se pravi razne samooklicane pop pevce).

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.
[/quote]

Stepni volk je to napisal za sklicevanje na ljubezen … to je nekaj čisto drugega in jaz se strinjam, kar je napisal. Sklicevanje na ljubezen je močno manipulativno orodje in hvaležna tema za pesnike (tudi tiste najslabše sorte, se pravi razne samooklicane pop pevce).
[/quote]

Ko govorimo o medsebojnih odnosih, bi bilo prav, da se zavedamo, da smo v njih soudeleženi tudi mi sami. Da tisto, o čemer pišemo, izhaja iz nas in ni zgolj opazovanje dogajanja z distance. Pravi premik je narejen s trenutkom, ko se vprašamo, kaj sami prispevamo s svojim načinom bivanja.

Ob čemer se seveda ne moremo izogniti dejstvu, da še tako dobri nameni ne rodijo zadovoljivih sadov, če je na drugi strani čisto drugačno videnje iste situacije. Kar je lahko posledica naučenih vzorcev, nenazadnje lahko tudi lastnih, manipulativnih interesov posameznikov. Saj ljudje nismo kopije eden drugega.

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.
[/quote]

Saj ima prav, če je to mislil. Ljubezen je zame kot vera. Upanje ljudi na boljše, ker pač si sami ne znajo pomagati oz to niso zmožni. Potrebujejo neko višjo silo oz v tem primeru čustvo, ker drugače ne znajo funkcionirati.

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.
[/quote]

[img]http://www.azquotes.com/picture-quotes/quote-love-is-not-enough-intelligence-is-not-enough-powerful-strength-is-not-enough-you-may-harbhajan-singh-yogi-57-83-51.jpg[/img]

De omnibus disputandum..

Po tem, kar si napisal, zate v realnosti ni prostora za ljubezen, ker je povsod v ozadju manipulacija: s čustvi drugih, za lastno korist. V bistvu strah, da ne bo to, kar daješ, izkoriščeno s sebičnimi nameni.

A to, da ljubiš, te polni že s trenutkom dajanja.
[/quote]

[img]http://www.azquotes.com/picture-quotes/quote-love-is-not-enough-intelligence-is-not-enough-powerful-strength-is-not-enough-you-may-harbhajan-singh-yogi-57-83-51.jpg[/img]
[/quote]

Predvidevam, da se s citatom strinjaš, sicer ga ne bi navajal. Posledično menim, da je vsak dodaten komentar odveč.

Ljubezen ni enaka ljubezni. Že če rečem sedaj: DREVO.. se bo v vaših možganih izrisala drugačna slika drevesa, kot v človeku poleg ali v meni.
Običajno gre za povprečjem videnega, plus ščepec začimbe čustev – če smo recimo iz otroštva, mladosti, odrasle dobe, starševstva.. zaljubljenosti.. pri določenih stvareh še posebej navezani na neko specifično drevo.
Recimo tistega, ki si ga posadil s preminulim dedkom, očetom.. ali pa si ga posadil ter si ga ogleduješ z otroci, nemara vnuki.
Lahko je tvoj hišni ljubljenček pokopan..
Veliko povezav je.

Zato drevo ne bo enako drevesu.

Podobno ljubezen ni enaka ljubezni. Nekomu beseda ljubezen pomeni: jaz dobim vse.
Drugemu pomeni: žrtvoval bom vse.

Nobeden od njiju ne živi ljubezni.

To je eden problem v naši komunikaciji, ker bo vsak izmed nas videl drugačno SLIKO ljubezni.

Osnovni problem pa je: LJUBEZEN NI NIKOLI DOVOLJ.
Že zgolj fizikalno potrebujemo: prostor, hrano in vodo. Poleg tega še sončno svetlobo. Nič od tega ni ljubezen.. a brez tega ne moremo obstajati, kot živa bitja ujeta v takšen “Zlatolaskin pas” potrebnih razmer, da naša oblika življenja lahko obstaja.

Pesnik morda to lahko prikaže takole:
https://vimeo.com/176129699

Ampak, Johna so ustrelili malce več kot četrt stoletja nazaj, George je umrl za rakom, Paul se je uvrstil na lestvico najdražjih ločitev. dobesedno ga je nategnila eno-noga pleh-3,14čka.

Tudi sicer svet vodijo hipiji in pankiči, ki so iskali alternative, ljubezen.. a očitno našli le ljubezen do denarja.. in smo pri drugem osnovnem problemu:

LJUBEZNI JE VELIKO VRST

O tem sem že v temi: Koliko zakonskih parov, bi “preživelo” takšen (glej temo) nespodoben izziv?!?

Ljubezen ni osnovno čustvo, temveč je tako kot vidna svetloba, sestavljena iz različnih osnovnih čustev.

Ljubezen kot takšno pa so že antični Grki* razumeli na različne načine in jim dodelili različne besede. Podobno kot imamo Slovenci različno besedo za zaljubljenost in ljubezen, angleško govoreče prebivalstvo Zemlja pa le eno: love. Pa tudi dvojine nimajo, kar pomeni, da smo Slovenci idealno ljudstvo za monogamijo 🙂

EROS
Tako kot istoimenski bog, pomeni fizično ljubezen, erotiko, poželenje, slo, strast.. a se preko nje lahko „prikliče znanje o lepoti“, kot pravi Sokrat in azijske vede spiritualnega seksa, tantričnosti.

FILIA (Philia)
Prijateljstvo, ljubezen med enakimi.
Platon je tako menil, da fizična komponenta ni potrebna, zato še danes uporabljamo njegovo ime: Platonska ljubezen.

Aristotel jo je opisal kot ljubezen brez strasti, kot je lojalnost med kameradi v težkih časih (npr.: lakota in vojna).

STORGE
Je v osnovi podobna filiji, ker je brez strasti – fizične komponenete, a je namenjena utrjevanju družinskih povezav. Predvsem med starši in otroci ter otroci in starši. Včasih tudi med vrstniki, ki odraščajo skupaj, dasiravno niso sorodiki (a se spetejo podobne „vezi“).

LUDUS
Slovenski ekvivalent je igriva zaljubljenost… Specifičnost mlade ljubezni, rožnatih očal in vsega tega.. (skoraj podobno Ludizmu, ki pa ima sicer drugo osnovo: razbijanje strojev, namesto kapitalizma).

MANIJA
Obsesija, norost.. ki nastopi, ko ni uravnoteženosti med erosom in ludusom. Kar vodi v to, da je posesivnost, ljubosumnost tretirana kot „ljubezen“.. kar npr. pri naših zahodnih sosedih dejansko velja, kot „znamenje ljubezni“. Zato se ponavadi tudi vedejo izzivalno, da to pri partnerjih vzbujajo.
Ponavadi vodi v zasvojenost in so-odvisnost.. pri nas dostikrat videne posledice v „črni kroniki“.

PRAGMA
Odrasla in dozorela ljubezen, v našem jeziku tisto, kar naj bi ljubezen bila: prijateljstvo in medsebojno spoštovanje zakonskega para, ki je preživela desetletja.
Te oblike ljubezni je na svetu najmanj.. vsi so sicer obsedeni s tem, kako se zaljubiti.. zelo malo se trudi ostati zaljubljen.. oz. delati na tem, da ljubiš svojega partnerja skozi leta odkrite komunikacije.
Nekako simbolično dojemamo, kot, da je s tem, da se poročiš.. imaš otroke.. že kar vse narejeno.
In če vrt pustiš na miru.. se razrase plevel.. zraste pa bore malo koristnega.
Gre torej za maloštevilčne starostnike, ki so uspešni vrtičkarji na področju ljubezni.
Slava jim.

In čeprav jih najbolj slavimo, jih najmanj upoštevamo ali se ravnamo po njihovih zgledih. Običajno se bolj mečemo za kapitalistično obliko ljubezni: čim manjši vložek, največ dobička.
Gledano iz moške perspektive se ji reče: MGTOW

PHILAUTIA
Ljubezen do samega sebe na zdrav način. To ni tista verzija samo zaljubljenosti, egoizma, egocentričnost.. najbolje obrazložena z antičnim anti-junakom: Narcisom.. ki se podi za slavo, moč in bogastvom (TV reality showi, celebrity, milijonarji, tajkuni, oligarhi, miljarderji itd.)
Aristotel je temu rekel: „Vsa prijateljska čustva do soljudi, so podaljšek njegovega čutenja do samega sebe.“
Kar pa je trdil tudi že Buda stoletja pred njim: “Ne moreš deliti nečesa, česar nimaš.” Če torej ne ljubiš sebe, boš težko ljubil druge.

In tudi stari Afriški rek (iz tam vsi izhajamo) pravi: „Boj se reveža, ki ti ponuja srajco.“

AGAPE
Nesebična ljubezen. Višja altruizem (altruizem je lahko tudi slepo razdajanje, kar ni isto). Budisti stremijo k njej in ji pravijo: univerzalna ljubezniva prijaznost.. najbolj čista oblika ljubezni, ki je očiščena želja in poželenj ter pričakovanj ne glede na manjko drugega ali le njih napake.
Neke vrste božanska ljubezen, ki sprejema, odpušča in verjame v večje dobro.

Ponavadi manjka ločenim, ki zmorejo le njeno nasprotje: obsojanje drugega – reverzni Narcisizem, kjer se vse slabo preslika na drugega, da bi lahko sam izpadel „dober“ (Narcistično velepomemben).

Ljubezni je torej veliko različnih oblik..

LJUBEZEN NI NIKOLI DOVOLJ

[img]http://www.quotemaster.org/images/88/88699a79fc6af3a8be55ee708b09ac2a.png[/img]

Potrebno je znati še vse ostalo.. zgolj ljubiti ni dovolj. Primer zapisa, ki se potrudi to pojasniti na 7. tokčkah (lahko si jih najdeš še več): 7 Reasons Why Love Is Not Enough For A Relationship

Na kratko po točkah:
1. Ljubezen ne pomeni kompatibilnosti (eden največjih razdiralcev zakonov po svetu je npr.: različna religija)
2. Ljubezen bi te morala delati bolšega (najprej moraš znati ljubiti sebe, da lahko pravilno ljubiš druge)
3. Prava ljubezen ne potrebuje vračila, dividend (ni ekonomsko preračunljiva, kjer je “uvoz in izvoz” ves čas skrbno balansiran)
4. Ljubezen nikoli ne razreši problemov v razmerju (naj bo od zaposlitve, do porazdelitve dela, komunikacije.. nič od tega ne reči “ljubezen”)
5. Ljubezen ni vredna samožrtvovanja (Cankarjeva mati, kot simbolika tega)
6. Ljubezen potrebuje komunikacijo (in SEKS je nadaljevanje komunikacija z drugmi sredstvi – Peter Ustinov)
7. Ljubezen potrebuje zaupanje

In nenazadnje:
[img]http://www.azquotes.com/picture-quotes/quote-without-love-intelligence-is-dangerous-without-intelligence-love-is-not-enough-ashley-montagu-139-46-88.jpg[/img]

Samo ljubezen nikoli ni dovolj.

De omnibus disputandum..

Če pa se poslužim citata, v asociaciji dreves, bom uporabila sledečega:

“Od tam je držala kamnita steza. Krenila sem po njej, ne da bi se vprašala, kam vodi. Sonce je že zahajalo, a dlje ko sem hodila, manj me je mikalo, da bi se ustavila; od časa do časa me je prestrašila kaka šoja, da sem se zdrznila. Nekaj me je vleklo naprej; kaj je bilo, sem razumela šele, ko se je pred mano odprla čistina in sem sredi nje zagledala ogromen, veličasten, spokojen hrast, katerega veje so se razpirale kakor roke, ki te sprejmejo v objem.

Malce prismojeno se sliši, a ko sem ga zagledala, mi je začelo srce drugače biti, bolj je frfotalo kot bilo, spominjalo je na zadovoljno živalco, tako mi je utripalo samo takrat, ko sem videvala njega. Usedla sem se pod drevo, ga pobožala ter se s hrbtom in tilnikom naslonila na deblo.

Gnosei seaution, sem si napisla na naslovno stran zvezka za grščino, ko sem bila še dekle. Ob vznožju hrasta mi je ta stavek, zakopan v spominu, naenkrat spet priplaval na površje. Spoznaj samega sebe. Zrak. Zadihaj globoko.”

(S. Tamaro: Pojdi, kamor te vodi srce)

Spoznati samega sebe…

[img]http://www.decorarconarte.com/WebRoot/StoreES2/Shops/61552482/5332/9C54/EB0D/4328/C0C8/C0A8/2BBC/5019/marco-relieve-decoracion-conocete_ml.JPG[/img]

“Gnōthi seauton”

Napis nad vhodom v Apolonovo svetišče v grškem antično preročišču Delfi.. s preprostim pomenom: “Poznaj se.”

Drugi pomemben napis znotraj preročišča je bil podobno minimalističen:

[img]https://itsallgreek.co.uk/image/cache/data/product_images/JBM-47-2-Nothing-in-Excess-750×750.jpg[/img]

“Meden Agan”

Ničesar preveč ali Vsega zmerno.

SAMO ljubezen, tako že v Antičnih časih ni bila dovolj.. potrebno je še VSE ostalo. ZMERNO.
Ter POZNATI SE.

[img]https://itsallgreek.co.uk/image/cache/data/product_images/JBM-48-1-Greek-inscriptions-750×750.jpg[/img]

De omnibus disputandum..

New Report

Close