zanima me
Včasih je za to kriva vera ali pa vzgoja doma, da na seks tako gledaš (seks šele po poroki itd., zato se pri seksu pred poroko slabo počutiš). Tudi seks je lahko nekaj “slabega”, če to delaš zato, da boš nekomu (bolj) všeč, morda kaj izsilil/a s tem, zato, ker že vsi tvojih let seksajo itd., skratka iz napačnih razlogov.
Ko pa si v zvezi, imaš partnerja/ko rad in se razumeš, je seks nekaj najbolj lepega in intimnega med partnerjema, kar zvezo še poglobi. Všeč ti je seks z ljubljeno osebo in še si ga želiš, ni prostora za slabo vest. Če pa si v zvezi, a imaš kljub temu odpor do seksa s to osebo ali pa slabo vest zaradi tega, potem pa verjetno nekaj med vama ne štima. Kaj ne štima je pa velikokrat težko ugotoviti, se je treba poglobiti vase in si morda tudi kaj bolečega priznati.
Bi moral/a malo več opisati, zakaj to sprašuješ.
Edini, kako pa mislis, da bos prisel do odgovorov, ce ne bos iskren in ce ne bos igral odprto? Ce mislis da imas tezave pri spolnosti, obisci seksologa, terapevta ki se ukvarja s tezavami v spolnosti. Bos se najvec pridobil tako.
Spolnost je vrh ledene gore, cist mozno da se za zavrtostjo skrivajo kake globlje travme iz otrostva, mladosti. Ce noces kopat po sebi, bos temu primerno povrsinsko dobil odgovore.
Zelo veliko je ljudi (tako moških kot žensk), ki seksualnost dojemajo kot nekaj prepovedanega/slabega (precej mojih klientov ima vsaj del težav povezanih s seksualnostjo). Veliko odgovornost za to stanje nosijo različne religijske organizacije. Njihovo stališče do ‘greha’ in seksualne ‘grešnosti’ je omejujoče in zgrešeno. Svoje so naredile tudi vojne. Veliko žensk je bilo posiljenih (ali prisiljenih v seksualnost z moškim) ali na takšen ali drugačen način seksualno, intelektualno in čustveno omejevanih. V naslednjih generacijah so se te travme prenesle tako na moške kot ženske potomce. Trenutne generacije žensk in moških nosijo telesni spomin prednikov, da ne govorim seveda o tem, da se različne grozote povezane s seksualnostjo še vedno dogajajo.
Dobro je vsaj to, da so se v zadnjih 50 letih razvile zelo učinkovite metode, ki omogočajo zdravljenje tovrstnih travm.
Ali ste bili za to početje kaznovani? Ali ste imeli že tako zgodaj dostop do pornografskih materialov? Otroci v tem obdobju sicer radi stimulirajo svoje erogene cone, najbolj tipično je samozadovoljevanje. V tem obdobju je seksualnost vir užitka in še ni ločena od čustev (ljubezni). Svojega početja ne povezujejo s seksualnostjo, kot jo razumemo odrasli, zato je vsakršna zloraba otrok s strani odraslih oseb zločin. ‘Igra’ med sovrstniki je normalen pojav (je pa problem dostop do pornografije in opazovanje staršev pri seksualnem aktu – ki pa lahko ustvari določeno motnjo v seksualnem razvoju).
Napisal sem določeno motnjo, ne nujno travmo. Otrok še ni seksualno dozorel, nima razvitega svojega energetskega kontejnerja, prav tako čustveno in intelektualno težje razume zakaj očka penetrira njegovo mamo (ki je za otroka praktično cel njegov svet). Takšen prizor se v otroku glede na izkušnje mojih klientov zapiše kot pečat v podzavest.
Posledica se lahko omili, če se z otrokom pogovorimo in mu zadeve razložimo. Morda bi bile posledice manjše, če je ‘javna’ odrasla seksualnost pač del neke skupnosti. Vendar to je velik morda. Otroci, ki pridejo prezgodaj v stik z odraslo seksualnostjo praviloma nosijo določen negativni pečat (vsaj takšne so moje strokovne izkušnje). Absolutno pa je pri tem pomembno, kakšne so bile reakcije odraslih okrog tega.
Deklica je pri svojih 12 letih seksualno precej bolj odrasla kot fant pri 7 letih, zato je možno, da je ta akt pustil določene posledice, tudi, če niste rekli ne (prehitro se je zgodilo preveč). Bolj kot ta ‘ne ne’ je pomembno kaj se je dogajalo v vašem telesu in kako ste ta dogodek usidrali v vašo ego strukturo.
Ampak to je sedaj teorija. Kaj je resnični problem bi bilo mogoče odkriti samo skozi terapevtski proces in analizo telesnega spomina. In to velja za vse primere. Na enak dogodek dve osebi ne bosta reagirali popolnoma enako.
Pa je možno ozdraviti ” karkoli”.
[/quote]
To je pravzaprav dobro vprašanje? Psihoterapija žal ne deluje po principu tablete. Če torej pričakujete, da bi prišli k meni na terapijo 1x ali 2x, jaz bi nekaj ‘čudežnega’ naredil in vi bi postali novi človek, potem boste zelo razočarani.
Seveda obstajajo tehnike, s pomočjo katerih lahko marsikaj premaknemo naprej, zelo hitro. Vendar tudi to se zgodi samo v skladu z zmožnostjo terapevta in klienta, da skupaj naredita pravi korak naprej. Najpogosteje je za pravo in globoko spremembo potreben določen čas. Najprej, da se zgradi zaupanje, da si klient sploh upa iti globlje (še posebej v primeru travm), in nato da se pri klientu ustvarijo vsi telesni, čustveni in mentalni pogoji za njegov preboj (terapevt pa to tako ali tako mora že imeti). Ko se preboj zgodi je približno tako kot da bi se ponovno rodili ali začeli hoditi po novi življenjski poti.
Bostjan_Topovsek
Zelo veliko je ljudi (tako moških kot žensk), ki seksualnost dojemajo kot nekaj prepovedanega/slabega (precej mojih klientov ima vsaj del težav povezanih s seksualnostjo). Veliko odgovornost za to stanje nosijo različne religijske organizacije. Njihovo stališče do ‘greha’ in seksualne ‘grešnosti’ je omejujoče in zgrešeno. Svoje so naredile tudi vojne. Veliko žensk je bilo posiljenih (ali prisiljenih v seksualnost z moškim) ali na takšen ali drugačen način seksualno, intelektualno in čustveno omejevanih. V naslednjih generacijah so se te travme prenesle tako na moške kot ženske potomce. Trenutne generacije žensk in moških nosijo telesni spomin prednikov, da ne govorim seveda o tem, da se različne grozote povezane s seksualnostjo še vedno dogajajo.
Dobro je vsaj to, da so se v zadnjih 50 letih razvile zelo učinkovite metode, ki omogočajo zdravljenje tovrstnih travm.
Zdravljenje travm oz. bolje rečeno privzgajanih blokad v pretnji – zlasti ženske – “nečistosti” je možno samo, če se jih v prvi fazi ozavesti. Redke so se pripravljene spopasti s takim razgrinjanjem nečesa, kar naj bi bila intimnost – v bistvu pa je poudarek na nelagodju in sramu, ki sta jim privzgajana že od zelo zgodnjih otroških let. Mama je tista, ki naj bi hčeri znala pokazati, da je lahko srečna v svojem telesu, s svojo ženskostjo. Kar ji bo težko, če sama tega ni bila sposobna izkusiti. Prav skozi vzgojo in lastnim odnosom do telesnosti se tako “telesni spomini prednikov” prenašajo naprej.
Vsekakor drži, da ima vzgoja in prenos odnosa do seksualnosti pomembno vlogo pri ustvarjanju telesnih, miselnih in drugih vzorcev. Bojim pa se, da to ni vse. Travmatični vzorci se lahko prenašajo tudi genetsko.
http://reset.me/story/science-proving-memories-passed-ancestors/
Moje praktične izkušnje v zadnjih letih to potrjujejo. Kljub popolnoma normalni vzgoji, normalnim izkušnjam, ljudje kažejo očitne znake travm. Nihče ne ve zakaj so tam, pa vendar so.
V branje priporočam knjigo Ute Ranke Heineman ” Katoliška cerkev in spolnost”. Gre za delo nemške teologinje, ki je imela moškega pogleda ne spolnost očitno do vrha glave dovolj. Skozi vso knjigo se mi je porajalo vprašanja zakaj vraga smo ljudje od pradavnine pa do danes tem komedijantom – RKC namreč
(vendar niso vsega krivi oni, tudi pripadniki drugih krščanskih in predkrščanskih in nekrščanskih ločin in religij imajo topogledno kar veliko masla na glavi)
dovoljevali, da nam perejo možgane tudi na področju spolnosti. Saj o tem področju, deviški kot jim je zapovedano, ne bi smeli vedeti popolnoma nič. Resnici na ljubo tudi nič ne vedo, a pametujejo in zapovedujejo, da kamen joka. Knjiga brez dlake na jeziku razloži zakaj je tako.
Seveda to tvojega problema ne bo rešilo, če sploh gre za problem. Sama sem imela, dokler je bilo to še aktualno podoben problem, pa ni šlo za občutek, da je spolnost nekaj prepovedanega, hvala bogu sem odraščala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki je bilo dovolj liberalno do spolnosti tudi pri nas. Šlo je za občutek ponižanja zaradi neenakega sprejemanja spolnosti med moškimi in ženskami. Moškim je dovoljeno vse, ženskam nič, a obenem naj bi bili ženske spolno prebujene, strastne, poželjive, svobodomiselne, domiselne, radodarne itd. Žal, stisniti in pr….i se pač ne da prav dobro.
Skoraj vso delovno dobo sem delala v pretežno moškem kolektivu. Bila sem na dovolj nepomembnem delovnem mestu, da me še opazili niso, pa tudi kaj posebno privlačna nisem bila nikoli. Saj ne, da nisem dobivala nesnažnih ponudb, a ni bil nihče užaljen, ker sem ga zavrnila. Marsikatera lepotica ni prišla skozi tako poceni. Med temi sodelavci so bili tako neizobraženi fizikalci kot magistri. Ker me kot sem že omenila niso niti opazili, so vsi brez izjeme svinjarili okoli spolnosti, da mi je še danes slabo. Prizanašali niso niti svojim ženam ali stalnim partnerkam. Zelo natančno se jih je dalo slišati, kakšno ima katera, kje ima špeh, pa ga ne bi smela imeti, kako vzdihuje, kako se navlaži, kje je preveč in kje premalo kosmata, kakšen vonj ima, o bog raje ne bom več naštevala. je preveč neokusno. Ko dovolj dolgo poslušaš te svinjarije se počutiš kot kup gnoja samo zato, ker si ženska. Seveda sem imela v partnerstvih zaradi tega hude probleme. Nekaterih poz in tehnik si preprosto nisem dovoljevala, ker so se mi zdele preveč ponižujoče do ženske. Pa sem bila o vsem kar dobro teoretično podkovana. Saj sem prebrala vso meni dostopno literaturo s področja spolnosti. Še danes se mi zdi spolnost zaradi spolnosti nesmiselno tratenje časa, dobrega imena in zdravja. To kar danes propagirajo – onegavljenje vse povprek sama imenujem masturbacija v dvoje, troje, četvero ali kolikor se jih že nagnete skupaj.
Seveda se moramo zavedati, da je pornografija milijardni posel, ki se mu neoliberalni gangsterji že ne bodo odpovedali. In spet širše ljudske množice, kot ponavadi padajo na to kot muhe na d..k. Ne sekiraj se, če nisi med najbolj fukljivimi, saj je na tem področju dovolj drugih, ki nasploh ne razmišljajo o ničemer.
Hvala za posredovani link.
Vezano na vaš zadnji stavek: v zadnjem času sem naletela na navedbe, da naj bi na način doživljanja neke osebe vplival tudi odnos oz. “vibracije”, ki sta jih medsebojno imela starša v fazi spočetja novega bitja. Ste zasledili kakšno razlago v tej smeri?
[/quote]
Neke dovolj znanstvene razlage o tem nisem zasledil, je pa res da tega niti nisem iskal. Navedeno bi bilo težko znanstveno dokazati. Vsekakor pa drži, da telesno in čustveno stanje staršev pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje in energetsko stanje v trenutku spočetja. Ali lahko to stanje kakor koli vpliva na spermij ali jajčece? Moje osebno mnenje je da ja. Ne pa bi bilo dobro, da bi gledali na razvoj človeka samo skozi spočetje, pomembno je zdravstveno in čustveno stanje staršev v času spočetja, nosečnosti in prvih nekaj let otrokovega življenja. Tukaj obstajajo študije, kjer so dokazali negativni vpliv povišanega kortizola (stresnega hormona) pri mami na otroku.
Hvala za posredovani link.
Vezano na vaš zadnji stavek: v zadnjem času sem naletela na navedbe, da naj bi na način doživljanja neke osebe vplival tudi odnos oz. “vibracije”, ki sta jih medsebojno imela starša v fazi spočetja novega bitja. Ste zasledili kakšno razlago v tej smeri?
[/quote]
Neke dovolj znanstvene razlage o tem nisem zasledil, je pa res da tega niti nisem iskal. Navedeno bi bilo težko znanstveno dokazati. Vsekakor pa drži, da telesno in čustveno stanje staršev pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje in energetsko stanje v trenutku spočetja. Ali lahko to stanje kakor koli vpliva na spermij ali jajčece? Moje osebno mnenje je da ja. Ne pa bi bilo dobro, da bi gledali na razvoj človeka samo skozi spočetje, pomembno je zdravstveno in čustveno stanje staršev v času spočetja, nosečnosti in prvih nekaj let otrokovega življenja. Tukaj obstajajo študije, kjer so dokazali negativni vpliv povišanega kortizola (stresnega hormona) pri mami na otroku.
[/quote]
Se pravi, da se nekateri ljudje že rodijo obremenjeni z negativno energijo staršev v času spočetja? Tega ne morete kar “verjeti”, ne na tej poziciji, ki jo imate tu kot svetovalec. Ali je dokazljivo, ali pa ni. Če je, je to izredno slaba novica za nasprotnike splava, za otroke posilstev in za vse druge, ki niso bili spočeti v optimalnih pogojih. V bistvu pravite, da ni pametno posvojiti otroka, ker bom najverjetneje dobila škart robo.
Zaradi takih stvari rabimo znanost. Znanost, ne občutke. Drugače vas rada berem, ampak tole, kar ste napisali tu, je srednjeveški hokuspokus.
Neke dovolj znanstvene razlage o tem nisem zasledil, je pa res da tega niti nisem iskal. Navedeno bi bilo težko znanstveno dokazati. Vsekakor pa drži, da telesno in čustveno stanje staršev pomembno vpliva na hormonsko ravnovesje in energetsko stanje v trenutku spočetja. Ali lahko to stanje kakor koli vpliva na spermij ali jajčece? Moje osebno mnenje je da ja. Ne pa bi bilo dobro, da bi gledali na razvoj človeka samo skozi spočetje, pomembno je zdravstveno in čustveno stanje staršev v času spočetja, nosečnosti in prvih nekaj let otrokovega življenja. Tukaj obstajajo študije, kjer so dokazali negativni vpliv povišanega kortizola (stresnega hormona) pri mami na otroku.
[/quote]
Se pravi, da se nekateri ljudje že rodijo obremenjeni z negativno energijo staršev v času spočetja? Tega ne morete kar “verjeti”, ne na tej poziciji, ki jo imate tu kot svetovalec. Ali je dokazljivo, ali pa ni. Če je, je to izredno slaba novica za nasprotnike splava, za otroke posilstev in za vse druge, ki niso bili spočeti v optimalnih pogojih. V bistvu pravite, da ni pametno posvojiti otroka, ker bom najverjetneje dobila škart robo.
Zaradi takih stvari rabimo znanost. Znanost, ne občutke. Drugače vas rada berem, ampak tole, kar ste napisali tu, je srednjeveški hokuspokus.
[/quote]
Napisal sem kaj je znanstveno dokazano, in napisal sem kaj je moje mnenje. Tudi to mnenje pa sem si ustvaril na podlagi različnih metod, s katerimi sem prišel v stik v zadnjih 15 letih in na podlagi 10 letnih praktičnih izkušenj, predvsem skozi regresije in telesni spomin klientov. Znanstveno je dokazano, da stanje mame v času nosečnosti močno vpliva na stanje otroka (predvsem v zvezi s kortizolom). Priporočam knjigo Why love matters od Sue Gerhardt, kjer vse dovolj znanstveno razloženo.
Otrok je v maternici do določene mere zaščiten pred zunanjimi vplivi. Vendar kljub temu nekateri negativni vlivi iz okolja lahko vplivajo na otroka. Omenil sem kortizol, tukaj imamo tudi hormonske motilce, alkohol, kajenje …
Kar pa se posvojitev tiče pa je tako. Če želite genetsko idealnega otroka, ki se je razvil v idealnih pogojih potem se morate zateči h genetskemu inženiringu. Tudi nepopolno spočet otrok, rojen nepopolni mami, v nepopolnem okolju, ki bo odraščal v bolj idealnem okolju, bo lahko naredil ogromen telesni, čustveni in intelektualni napredek.