Med.Over.Net

Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako se obnašati in kaj reči v določenih situacijah? Kako izboljšati komunikacijo/odnos na splošno? Kako pogovor obrniti tako, da v njem pridemo dalje in ne ponavljamo že »100-krat« izrečenih in slišanih stvari, ponavadi obtožb drugega? Kako pregovoriti šefa, da se bodo »stvari odvijale po vaše« in kako dopovedati sodelavcu, da naj vas vendar posluša? Vprašajte in poskušali bomo pomagati.

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Brez družbe, brez prijateljev

Default avatar

Druženje je pomembno

Sem samska 37-letnica brez otrok, stanujem v manjšem kraju. Že v otroštvu sem bila brez prijateljev, čeprav sem si vedno želela biti v družbi, se družiti s sošolkami, vrstniki, a so me vedno nekako izločili. Morda res nisem bila tako sproščena kot oni, nikoli pa se mi ni zdelo, da sem kakšen čudaški ekstrem.

V srednji šoli se je to nadaljevalo; nikogar nisem imela niti za pogovor, niti za druženje, zato sem ostajala doma in se nisem udeleževala zabav kot vrstniki. Večkrat sem bila tudi tarča posmeha, čeprav sem privlačna, razgledana in iznajdljiva. Ko sem šla študirat se je situacija nekoliko spremenila; s sostanovalkami v študentskem domu smo se lepo povezale in ohranile stike tudi po študiju, a smo se sčasoma odtujile, ko smo se vrnile vsaka na svoj dom.

Med študijem sem spoznala fanta, s katerim sva bila v zvezi 10 let in druge družbe takrat niti nisem pogrešala. Prijateljic, ki bi jih imela že od prej, tako ali tako nisem imela, da bi z njimi v tem času ohranjala prijateljstvo. Ko sva se s partnerjem pri mojih 32 letih razšla sem spet ostala sama, a sem upala, da ne bo dolgo tako. Žal je ostalo tako do sedaj. Imam sicer nekaj kolegic (težko bi rekla da so prijateljice), s katerimi kdaj poklepetam, a to je zelo redko, saj imajo vsaka svoje obveznosti, družino, otroke in imam občutek, da jih silim v druženje z mano, saj vedno jaz vzpostavim kontakt, one me le redkokdaj kontaktirajo.

Sedaj pa se mi je v 5 letih zelo "nabralo" te osamljenosti; vedno bolj me muči, da nimam nikogar za pogovor, sprehod, družbo za na zabavo, čeprav sem komunikativna in družabna. Rada bi bila zunaj, med ljudmi, v družbi, če pa grem sama na zabavo, se mi vsi čudijo da sem sama. Pa tudi počutim se nesproščeno, ker sem sama na zabavi, na kavi (majhen kraj in njegove slabosti).

Sprašujem se, kaj je (bilo) z mano narobe? Kje sem pogrešila (verjetno že nekje v otroštvu)? Kaj lahko sedaj naredim, da bi imela družbo, nekoga za kavo in klepet? Kaj naj spremenim pri sebi? Zelo sem namreč osamljena in vem, da je težava v meni, ne v drugih.

Veliko vprašanj, odgovorov pa nimam, zato ostajam doma in imam tako še manj možnosti, da si dobim družbo. Kako se izkopati iz tega začaranega kroga?
Default avatar

M35

Pozdravljena, a poveš s katerega kraja si? Če ne, povej vsaj s katerega območja. Sicer sem pa sam v nekoliko podobni situaciji (pribl. tvojih let, končal s punco po dolgoletni vezi). Srečno!
Default avatar

iz katerega kraja

Da, tudi mene zanima iz katerega kraja si. Ker morda si celo sokrajanka in evo, boš imela možnost spoznati novega prijatelja. :-)
Default avatar

Druženje je pomembno

Piši na ..... (popravek moderatorja)

Opomba moderatorja:
Prosim, če za zasebno korespondenco uporabljate zasebna sporočila. Javna korespondenca v smislu zasebnih stikov na tem forumu ni zaželena.

Vsekakor pa je odprta tema zelo primerna za ta forum.

Boštjan
Default avatar

prijateljstvo ne pozna meja

Ne razumem te obsedenosti s kraji. A prijatelj si lahko samo z bekom v radiju 5km? V elektronski dobi so to lahko klici, skype, viber, (vse preko videoklica), potem pa hop na vlak/kolo/motor/na avto/bus in se skupaj druzit. Prijatelj postanes s casom, ko ugotovis, kako podobne poglede imata na svet, laksne izkusnje vaju lahko zblizajo, ne pa to, koliko sta narazen. Toliko za uvod.

Pozdravljena, avtorica. Pravis, da nimas prijateljev, da ste se sicer v casu studija razumele cimre, potem pa so stiki postopno ugasali. Se ppsebno, ce so si punce ustvarile druzine. To precej zapolni dan in skrajsa prosti cas. V teh letih (35+) se dejavnosti fokusirajo na sluzbo, druzino (ce je), prostocasne dejavnosti, ostalo pa zelo omejeno. Tu mislim druzenje s kolegicami, obisk kina, glasbenih dogodkov, festivalov. Tega je res malo oz.manj kot v studentskih casih. Ko smo ziveli v studentu, je bil stik z drugimi vsakodneven in ni bilo tezav se druzit se kako drugace. Zdaj je potrebno kaj vec. Druzenje pri skupnih dejavnostih recimo.

Sama sem spoznala se najvec ljudi na jogi, gongih, pri teku (organizirani treningi), kar me je pac veselilo. Ce te nekaj veseli, si tudi bolj sproscen in lazje spregovoris. Ce si pa bolj tiha oseba in se nenehno cutis odvec, moras to napacno predpostavko zamenjat s pozitivno: Rada sem med ljudmi, ljudje me radi poslusajo, ljudi zanima, kaj povem ipd. To si je treba govorit na glas, pred ogledalom ali pa v mislih. Spodbujjn se, ne meci si polen pod noge za brezveze.

Kak te veseli? Samska si, nimas ottok, torej si precej brez obveznosti in "nikomur nic dolzna". Dopusti si naj te zanese, kamor zelis. Obstajajo avanturisticna potovanja v daljne kraje (s kolesom ali pa pes), tam ljudi druzijo podobna misljenja in je moznost za pogovor in navezavo stikov vecje.

Potrudit se moras in izstsopit iz svoje cene udobja in se kam vclanit ali se dogodka preprosto udelezit. Evo, nekje kjer definitivno moras govoriti in si v dobri druzbi neznanih ljudi, so festivali druzabnih iger (ppguglaj Dobra poteza, Igrolog), prides in se pridruzis kaki skupini pri igranju. Tako naredim jaz. Pridem sama, nikogar ne poznam pa vcasih samo gledam kako igrajo, se kak vprasam o igri, potem pa si se pridruzim kaki skupini (se nikoli nisem odsla ne da bi s ko igrala) in potem skupaj igras in je ful fino, zabavno in tako. Poteka pa mislim da samo v lj.

Mislim da je nujno da si poisces ljudi, s katerimi se bos imela fino. Ker so prijatelji tvoja podporna grupa, z njimi delia svoje poglede na svet in se kaj sveta vidis.

Poskusi, ne bo ti zal! Bodi drzna! Poslusaj, glej, opazuj in bodi Aktivna!
Srecno!
Default avatar

alpi80

živjo,popolnoma te razumem,težko je če nimaš nobene osebe s katero si lahko poveš vse,zelo rad bi vzpostavil kontakt s teboj(ne vem kako ti poslati zasebno sporočilo)
bodi fanj in ne bodi žalostna...ali pa odpiši kaj :--)
ciao ciao
Default avatar

M35

Moderator Boštjan, s temi posegi zmanjšujete možnost stika med ljudmi. Meni se ne da registrirati na forum samo zato da bom poslal eno zasebno sporočilo. LP
Default avatar

iz katerega kraja

prijateljstvo ne pozna meja je napisal/a:
Ne razumem te obsedenosti s kraji. A prijatelj si lahko samo z bekom v radiju 5km? V elektronski dobi so to lahko klici, skype, viber, (vse preko videoklica), potem pa hop na vlak/kolo/motor/na avto/bus in se skupaj druzit. Prijatelj postanes s casom, ko ugotovis, kako podobne poglede imata na svet, laksne izkusnje vaju lahko zblizajo, ne pa to, koliko sta narazen. Toliko za uvod.
Za uvod bi se avtorica teme lahko registrirala, da jo lahko sploh kontaktiramo (kar je že alpi80 ugotovil). Kot vidiš, objavljeni maili ne pridejo skozi.

Seveda kraj ne igra neke hude vloge, to si vzela preveč dobesedno. Je pa dejstvo, da je veliko lažje če imaš do nekoga max. pol ure z avtom, ali če ta živi na drugem koncu države. Kje živi sem jo vprašal ker kdove, morda je celo moja sokrajanka in evo, jo lahko povabim na kavo. :-) Poleg tega je navezovanje stikov lahko dvorezen meč, če človek ne ve do kod naj bi virtualna komunikacija segala. Vem za primere osamljenih ljudi, ki so jim svetovali internet. Tako so navezali stike, toda pri mnogih je tukaj tudi ostalo - dopisovanje preko msn-ja, socialnih omrežij ipd. in nič več.

Torej Druženje je pomembno, registriraj se, zatem pa obvezno napiši nekaj in se bomo pogovarjali naprej. :-)
Default avatar

Bostjan_Topovsek

M35 je napisal/a:
Moderator Boštjan, s temi posegi zmanjšujete možnost stika med ljudmi. Meni se ne da registrirati na forum samo zato da bom poslal eno zasebno sporočilo. LP
Razumem, in se zavedam tega. Istočasno pa bi rad obdržal teme v okviru namena foruma. Nekje je potrebno potegniti mejo. Generalno gledano pa se v prispevke praktično ne vmešavam.

Uporabniki forumov, ki želijo komunicirati tudi zasebno, se lahko vedno registrirajo.
********************
Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
e-pošta: [email protected]
splet: http://humanu.center
lokacija: Ljubljana, Tabor
Default avatar

Bostjan_Topovsek

Druženje je pomembno je napisal/a:
Sprašujem se, kaj je (bilo) z mano narobe? Kje sem pogrešila (verjetno že nekje v otroštvu)? Kaj lahko sedaj naredim, da bi imela družbo, nekoga za kavo in klepet? Kaj naj spremenim pri sebi? Zelo sem namreč osamljena in vem, da je težava v meni, ne v drugih.

Veliko vprašanj, odgovorov pa nimam, zato ostajam doma in imam tako še manj možnosti, da si dobim družbo. Kako se izkopati iz tega začaranega kroga?
Medčloveški stiki so pomembni. Dokazano je, da se ob socialni interakciji sprošča hormon oksitocin, ki pomaga ustvarjati povezanost med ljudmi in je naravni antidepresiv. Stike potrebujemo tudi zato, da s pomočjo njih ustvarjamo orientacijske referenčne točke. Seveda je v zgledu slednjega pomembno tudi s kom se družimo.

Iz kje se napajajo vaše težave. Iz podzavestnih obrambnih strategij (značaja). Značaj pa se napaja iz genetike, okolja in odnosa staršev do otroka od spočetja naprej. Ogromno se tudi preprosto podeduje od rodbine (ne samo od staršev). Kaj se je zgodilo konkretno v vašem primeru, seveda ne morem vedeti. Zdi pa se, da v vaši podzavesti teče močan 'program oz. pogodba oz. sklep', ki deluje z namenom: "nikogar ne po potrebujem, rajši sem sama". Zakaj je takšen program nastal? Morda je imela vaša mama/babica slabo izkušnjo vezano na odnose in ste to podedovali. Morda je bilo mamo strah v času nosečnosti in porodu in se ni zmogla povezati z otrokom, morda je kaj tretjega. Napisano seveda ne pomeni, da si vi zavestno stikov ne želite. Verjamem, da si jih želite, vendar večino naših procesov uravnava podzavest in ne zavest.

Predlagam vam, da začnete tam kjer lahko. Morda radi počnete kakšno stvar, in lahko poiščete društvo ali skupino ljudi, ki počnejo enako (ples, petje, joga, pohodništvo ...). Glede na to, kar ste napisali, vam svetujem, da najdete psihoterapevt-a-(-ko), ki vam bo pomagala reprogramirati vaše omejujoče podzavestne pogodbe. To ni pomembno samo zaradi strokovnega pristopa, ampak tudi zaradi čistega človeškega dejavnika - terapevt naj bi bil najprej človek in šele nato strokovnjak.

Rane v odnosih lahko zdravimo samo s pomočjo zdravih odnosov.

Želim vam vse dobro.
********************
Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
e-pošta: [email protected]
splet: http://humanu.center
lokacija: Ljubljana, Tabor
Default avatar

Me je minilo

Sem sicer mlajsa od tebe, ampak sem nekako to tezavo presla. V osnovni in srednji soli sem se se ukvarjala z mislijo: zakaj sem jaz out, nimam prijateljev, me nihce ne mara,... A potem me je to kar minilo. Danes sploh skoraj ne opazim, da nimam neke druzbe :) Imam sicer dolocene ljudi, s katerimi se obcasno druzimo, ampak mi je prav vsec, ko se druzenje konca in imam lahko svoj mir :)
Moji pogledi in videnja dolocenih stvari so namrec precej drugacni od vecine in posledicno z mnogimi niti nimamo neke sticne tocke za komunikacijo. Lahko bi se pogovarjali o vremenu, ampak meni se to ne da :)
V bistvu sem spoznala, da je bil problem ne-druzbe samo takrat, ko sebe nisem sprejela in tega, da se preprosto z vecino nimam kaj pogovarjat, ker nismo v istih sferah. Ko sem sprejela ta del pri sebi, da sem pac drugacna in izstopam od vecinske populacije, mi je dosti lazje in se pozvizgam na to, da nisem druzabna oseba.
Default avatar

Druženje je pomembno

Hvala vsem za vaše komentarje, odgovore, nasvete.

Sem dosegljiva preko ZS ;-)
Default avatar

iz katerega kraja

Druženje je pomembno je napisal/a:
Sem dosegljiva preko ZS ;-)
Nisi. Če bi bila, bi bil tvoj nick vijolično obarvan in nanj bi bilo možno kliknit.
Default avatar

M35

Me je minilo je napisal/a:
Sem sicer mlajsa od tebe, ampak sem nekako to tezavo presla. V osnovni in srednji soli sem se se ukvarjala z mislijo: zakaj sem jaz out, nimam prijateljev, me nihce ne mara,... A potem me je to kar minilo. Danes sploh skoraj ne opazim, da nimam neke druzbe :) Imam sicer dolocene ljudi, s katerimi se obcasno druzimo, ampak mi je prav vsec, ko se druzenje konca in imam lahko svoj mir :)
Moji pogledi in videnja dolocenih stvari so namrec precej drugacni od vecine in posledicno z mnogimi niti nimamo neke sticne tocke za komunikacijo. Lahko bi se pogovarjali o vremenu, ampak meni se to ne da :)
V bistvu sem spoznala, da je bil problem ne-druzbe samo takrat, ko sebe nisem sprejela in tega, da se preprosto z vecino nimam kaj pogovarjat, ker nismo v istih sferah. Ko sem sprejela ta del pri sebi, da sem pac drugacna in izstopam od vecinske populacije, mi je dosti lazje in se pozvizgam na to, da nisem druzabna oseba.
Pozdravljena, v kakšnih sferah pa si, kaj te zanima, o čem se rada pogovarjaš?
Default avatar

ogledalce ogledalce na steni

Druženje je pomembno je napisal/a:
Hvala vsem za vaše komentarje, odgovore, nasvete.

Sem dosegljiva preko ZS ;-)
Provokacija much?
Default avatar

Vendela

Pozdravljena.

Jaz bi ti predlagala, da si najdeš 2,3 hobije, ki bi te veselili in bi imela možnosti spoznavati nove ljudi. Mogoče tečaj angleščine ali šivanja. Mogoče joga? Lahko se pridružiš herbalajfovcem - vidim, da se skoz neki družijo in športajo? Mogoče poiščeš družbo v kakšni fb skupni za pohodništvo? Pač nekaj kar te veseli.
Jaz tudi nimam ne vem koliko prijateljic, pa bi mi kdaj pasala kakšna normalna družba za pogovor. Se mi zdi, da starejši smo, bolj se oddaljimo od ljudi.

Pa srečno!
Default avatar

klikni na ime

Tvoj nick je zdaj odebeljen, kar pomeni da dostopas do foruma z registriranim imenom. ZS posljes tako, da kliknes komu drugemu, ki je enako odebeljen kot ti in mu posljes zs. Dva, ki sta se javila za klepet s tabo, pa NISTA registrirana (njuno ime je napisamo "na tanko", kot moje) in jima zato ne mores poslati sporocila.
Default avatar

Andrejko

Če daš kontakt se lahko midva pogovarjava
cron