Prvič se obračam na vas. Stara sem 23 let in imam prvo resno zvezo. Fant je 9 let starejši. Skupaj sva skoraj dve leti in naj omenim, da so mi vsi znanci že na začetku najine zveze govorili, da me fant malo po rokah nosi.
Včasih res dobim občutek, da je vse po njegovo in ko mu nekaj ni prav, se mu enostavno podredim. Nimam izkušenj s temi čustvenimi igricami in podobnim, zato sem si zapisala par vprašanj in stavkov, ki mi jih on pogosto zastavlja, ko hoče, da je po njegovo. Zanima me ali so takšna vprašanja znak, da on z mano manipulira…

Primeri:
A misliš, da je to fer do mene?
A bo zdaj zaradi tega kaj drugače (če npr. jaz želim na morje ali izlet v en kraj, on pa nekam drugam in mimogrede je vedno po njegovo, ko kam skupaj greva)?
To bi pa ti morala vedeti…
Jaz ne vem, to bi ti morala vedeti…
Ne vem, če sva se zmenila, a sva se? Ti veš.
Ti že veš…
To je pa zato, ker si neumna ali se delaš neumno…
Ni čudno, da je vse narobe, če me ni bilo zraven.
Poglej, kakšna si do mene, ni čudno, da je tako.

No podobno se začne večina njegovih stavkov ali pridig kar pač to je…rabim kak dober nasvet. Naj dodam, da imam občutek, da mi skrivaj brska po telefonu in računalniku, ker vedno dobesedno vse ve, ampak res vse, če kdaj pišem kaki prijateljici. S fanti si ne pišem. Ima pa moj pripombe čez vsako mojo prijateljico.

Pravilno si sama ugotovila.
Ja, to JE MANIPULACIJA, da ne dodam še, da te osebno žali in daje v nič.
Sem bila tam, pri tvojih letih, v zelo podobni vezi (nikoli mi ni sicer rekel, da sem neumna), ostalo je bilo pa precej podobno.
Zelo pohvalno je, zate, ker to že sedaj sama ugotavljaš, kar ti daje možnost, da se odnosa rešiš ali pa ga rešuješ, že na samem začetku, ko je veliko lažje kot kasneje (skupno življenje, otroci, nepremičnina ipd.).
Poišči si strokovno pomoč, vsaj za razgovor (zakaj si pristala v taki vezi, zakaj nizka samopodoba).
Predlagaj tudi njemu (po vsej verjetnosti bo predlog zavrnil, ker mu ni v interesu, da bi ugotovil zakaj manipulira), vseeno pa zavoljo sebe, sama poišči pomoč, pojdi na razgovor.

Sem vesela, da si (ga) precej hitro spregledala.
Nekateri smo za to porabili leta. 🙂

Srečno!

Ena nova, meni se zdi predvsem zaničevanje …. manipulacija pa pravzaprav v smislu, da ti to prenašaš, ker ga imaš očitno zelo rada.
To ni v redu odnos do tebe in tako se s partnerjem ne pogovarja. Če imaš človeka rad, pa ni pomembno, ali so to starši, bratje, sestre, kolegi, prijatelji … se pogovarjaš drugače, si spoštljiv, vljuden, poveš odkrito, ne žališ.
Poleg tega tudi kaže, da ima željo po popolnem nadzoru nad tabo in take stvari se običajno samo še stopnjujejo, tudi do tragičnega konca. Ne rabiš takšnega partnerja. Mlada si še, kot sama praviš, nimaš izkušenj v resni zvezi, ampak verjemi prijateljicam – v tem primeru jim lahko. Ta tip je bad news. Verjetno tudi načrtno izbira tako mlade punce, ker bi ga starejše prehitro prečitale.

No saj sem slutila, da nekaj ni v redu. Ampak ja, njega imam zelo rada in žal sem vseeno porabila skoraj 2 leti, da sem začela dojemati, da nekaj ni ok…
Sem slišala tudi veliko o tem, kako nekateri trpijo po 20 let in več, preden ugotovijo, kakšen je njihov partner v resnici. Zdaj me zanima, kaj naj storim? Se začnem obnašati drugače? Mu povem, da sem spregledala, da želi manipulirati z mano?

Sicer pa se ne osredotočaj toliko na to, koliko je on manipulativen s teboj. Osredotoči se na to, koliko manipulacije ti njemu dopuščaš. Ko boš spremenila to pri sebi, se bo posledično moral tudi on. On večino tega ne dela zavestno, ampak na podlagi tega, kar čuti v nekem momentu in predvsem tega, kar se je naučil od komuniciranja in kontroliranja svojih čustev do danes. Enako velja za tebe. V glavnem je tako, da vidva se morata dogovoriti, kako se bosta med seboj pogovarjala. To pa je lahko dolg proces in ne misli, da ti bo lažje, če partnerja menjaš, ker boš pritegnila enega podobnega, le vizualno bo morda malo drugače zgledal. 🙂

Ne, to je preveč direktno. Itak bo samo užaljen in prizadet. On se ne zaveda svoje manipulicije, zato je naivno pričakovati, da se bo zaradi tega kar čez noč spremenil. Te spremembe se dogajajo počasi, skozi mesece, leta. Ne moreš nečesa, kar si se učil celo življenje, kar takoj pozabiti in se naučiti vsega na novo v tako kratkem času. Tudi ti se moraš veliko naučiti, ni manipulacija le krivda njega, temveč se tudi ti moraš naučiti temu izogniti. Ravno toliko kot on. Skupaj sta v tej godlji. Poskusita skupaj izplezati. Kakšne knjige za začetek. Ne vem, koliko je on na to pripravljen, ampak saj njemu ni treba. Ti naredi to zase, če imaš željo. Samo sebe lahko spremeniš, če imaš željo, drugih ne moreš.
Načeloma je pa tako, on se do tebe tako obnaša, ker se lahko, veliko odzivov pa je tudi posledica tvojega obnašanja do njega. Torej imaša sama kar nekav vpliva in moči pri tem. Le naučiti se ga moraš uporabit.

Zdravo

Si še mlada in se učiš. Bravo.
Se strinjam s predhodniki, da on tega ne ve, niti se ne bo želel spremeniti, če mu kaj poskušaš povedati ali razložiti. Nekdo je z njim tako ravnal ali pa sta njegova starša tako ravnala drug z drugim. In ker je zakon ‘laufal’, je on prepričan zelo globoko, da je to normalno in da se tako dobi kar si želiš.

Predlagam kot prvo, da prebereš čim več knjig (sicer bi bila super tudi kaka terapija, da z nekom lahko predelaš teden in s pomočjo odkriješ še kakšne manipulacije ali boleče fraze in vzorce, ki jih poba izvaja) in si tako potrdiš svoje občutke (da je to res manipulacija, izsiljevanje in pravzaprav zelo beden odnos, ker te fant ne upošteva in spoštuje niti te ne namerava, saj si v njegovih očeh neuma).
Ko boš veliko vedela, boš lahko začela tudi s poskusi, da kaj spremeniš.
Žal dvomim, da se bo kaj spremenilo in morda boš potem našla pravega. Res si še mlada; tako da hura- fini izziv je pred tabo.
Vso srečo in lep pozdrav

Prosim poglej si ta posnetek:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/zvezdana/174428095

Jaz bi pa začel čisto iz drugega konca… ti praviš, da je zate to tvoja prva “resna zveza”. Kaj to pomeni ? Torej pred njem nisi z nikomer kje bila v kakšnem ljubezenjskem/spolnem odnosu ?

Koliko je “on izkušen” ? Mogoče pa ta njegova vprašanja niso manipulacije, temveč morebiti odkrito “razočaranje”, ker pač ne poznaš (dejansko) določenih stvari. Ker če je on “bolj izkušen”, potem lahko da ima prevelika pričakovanja do tebe glede raznoraznih reči.

Mislim, da bi morala imeti odprt pogovor o tem (pričakovanju, željah, zmožnostih) o tej zvezi. Skratka dati karte na mizo. Mogoče se bo vse skupaj zdelo zelo “uniformirano”, vendar prej ali slej v vsaki zvezi popustijo rožnata očala in se iz sistema odplaknejo endorfini.

Predhodne komentarje jemi z rezervo.

Če ima on velika pričakovanja, vendar nima “potrpljenja”, da bi vpeljal v določene stvari, potem pač verjetno nista za skupaj. Če ni zmožen kompromisov, potem tudi vprašanje.
Če je imel že zveze, potem bi bilo dobro tudi nekako vedeti ZAKAJ so razpadle in kako.

Sem enako kot ti razmišljala leta!
A nažalost se motiš.
Veliko več sem se ukvarjala z njim, kot s sabo.
Žal je to izguba časa, tvojega (v primeru avtorice, njenega) življenja.
Manipulatorju ni v interesu, da bi se spremenil.
Njemu ni do fer odnosa.

Lahko pa avtorica to zelo hitro ugotovi.
Lahko ga prosi, naj gre z njo na pogovor k zakonskemu terapevtu.
Zaradi nje, ker je v odnosu nezadovoljna in ne zna skomunicirat in izboljšat zadeve.

Če se strinja, pomeni da so šanse, in da ima tudi sam željo in mu je v interesu, da se tudi ona v odnosu počuti zadovoljno.

Če pa začne s 101 izgovorom (“saj sva dovolj pametna, bova že lahko rešila sama” , ali pa: “ne kompliciraj, preveč si občutljiva”, ” kar sama pojdi”), pa mu žal ni do tega odnosa, do drugega, ampak samo koristi, ki jih pridobi zase, z manipulacijo drugega.

Predhodne komentarje jemi z rezervo.

Kaj takega lahko napiše zgolj nek domišljavec, ki je prepričan, da je njegovo mnenje edino pravilno vsi ostali so pa totalni bebci…

Ok, ampak, če reče, da sta dovolj pametna, potem se pričakuje od njega neke ukrepe in spremembe. Ne pomeni avtomatsko, da ne misli resno. Vprašanje je le, koliko “sta pametna” in koliko sta pripravljena vsak pri sebi dejansko spremenit.

Mislim, da gre pri vaju za čustveno izsiljevanje, za prelaganje odgovornosti, ker imaš opravka z nesamozavestno, neodraslo, neodgovorno… osebo, ki krivdo za lasten neuspeh preveli na drugega.
S takimi izjavami/ izsiljevanjem, ko ti vsili občutek krivde, uspe doseč tisto kar si on želi in se ne ozira kaj dosti nate. Ni odločen oz ne želi prevzet odgovornost odločitve nase.

Ti verjetno z njim razpredaš o neki stvari, ker želiš z njim delit svoje mnenje, njega to bega in potem ti pribije: “Jaz ne vem, to bi ti morala vedeti…”
V resnici si njbrž misli dej bodi že tiho oz povej kaj bi že rada…. 😀

Potem je tu še drug scenarij v katerem mu ti za “vsako” stvar pridigaš do onemoglosti in potem te utiša na načine kot si jih opisala, namesto, da bi po moško odločil “tako bo in pika…”

Ok, ampak, če reče, da sta dovolj pametna, potem se pričakuje od njega neke ukrepe in spremembe. Ne pomeni avtomatsko, da ne misli resno. Vprašanje je le, koliko “sta pametna” in koliko sta pripravljena vsak pri sebi dejansko spremenit.
[/quote]
In na kak način ga bo ona povabila k spremembam, da ne bo izpadlo, da ga sili v nekaj

Ok, ampak, če reče, da sta dovolj pametna, potem se pričakuje od njega neke ukrepe in spremembe. Ne pomeni avtomatsko, da ne misli resno. Vprašanje je le, koliko “sta pametna” in koliko sta pripravljena vsak pri sebi dejansko spremenit.
[/quote]
In na kak način ga bo ona povabila k spremembam, da ne bo izpadlo, da ga sili v nekaj
[/quote]

Heh. 🙂
Manj kot se on zaveda lastne “manipulacije”, bolj bo imel občutek, da ga s tem v nekaj sili. Dvomim, da se lahko izogne temu. Brez tega v odnosu ne gre. Vedno enkrat nekje trčimo ob meje partnerja. Vprašanje je le, ali jih želimo spoštovati.

Po mojem ga bo najbolje prepričala tako, da želi sama spremeniti svoje vedenje do njega. Kar ne pomeni samo “lepšega” obnašanja, ampak, da se nauči postaviti zase, svoje mnenje in ne dovoli, da se jo ponižuje. Pogoj pa je, da ona tudi verjame v boljšo sebe in boljši odnos s partnerjem. Glumit tega ne moreš uspešno.

Ok, ampak, če reče, da sta dovolj pametna, potem se pričakuje od njega neke ukrepe in spremembe. Ne pomeni avtomatsko, da ne misli resno. Vprašanje je le, koliko “sta pametna” in koliko sta pripravljena vsak pri sebi dejansko spremenit.
[/quote]

Res je, ni nujno, da pomeni, da ne misli resno, vendar velika verjetnost obstaja, da so to samo “zavajajoči stavki”, da drugega spet mal ‘da v paco”, ali pa; zmanjša ogenj, da se drugi bolj počas kuha.
Dejanja so ponavadi tista, ki pokažejo, ali je mislil resno, ne besede.

Jaz avtorici in tudi vsem ostalim parom močno želim, da je tako kot si sam napisal, da ZARES misli resno, a žal se mi zdi da ne misli, ker zakaj pa ji potem to počne že 2 leti?
Verjetno ni dve leti avtorica non stop fejkala, kako super ji je v odnosu?

Ko začneš brat literaturo o verbalnih zlorabah v partnerskem odnosu, si dobesedno šokiran, kako pretkani so lahko, in verbalno spretni. Ponavadi so precej inteligentni, imajo ugled v družbi, fasado brezhibno, v službi so uspešni.

Ok, ampak, če reče, da sta dovolj pametna, potem se pričakuje od njega neke ukrepe in spremembe. Ne pomeni avtomatsko, da ne misli resno. Vprašanje je le, koliko “sta pametna” in koliko sta pripravljena vsak pri sebi dejansko spremenit.
[/quote]
In na kak način ga bo ona povabila k spremembam, da ne bo izpadlo, da ga sili v nekaj
[/quote]

Ne more ga.
Tako kot ne moreš alkoholika, narkomana prisilit v zdravljenje, tudi če ga stokrat tja pošlješ in mu 24h stojiš ob strani, če tega SAM noče.

ON SAM si tega mora želet.

1x je ena zakonska terapevtka zelo dobro rekla:
Vsak odnos, zakon je rešljiv, dokler sta OBA sposobna sprejeti svojo lastno zmotljivost, da nista absolutno popolna.
Dokler EN trdi, da ima absolutno prav, je nezmotljiv, jima še svetovno najboljši terapevti ne morejo pomagat.

To, kar navajaš, je pravzaprav edina rešitev!
Večina na forumu svetuje: “pusti ga.”
Ja, ok, poanavdi ni druge.
Ampak je to samo delček rešitve.
Če ne bo avtorica začela delat na sebi, ugotovit, zakaj to dopušča, bo pristala v naslednji vezi, kjer bo situacija podobna; “manipulator-žrtev” odnos.

Zato je v bistvu rešitev, tudi če on zavrne njeno povabilo za terapijo, da se odpravi tja sama in ugotovi zakaj ONA ravna tako kot pač ravna.

In potem se lahko zgodi:
Se sama toliko spremeni, da se zave, da je vredna fer spoštljivega odnosa in si postavi meje (v praksi, mu pove: “tako ne boš ravnal, govoril z mano”.)
Brez obsojanj, žaljivk, kakšen je. Pove zgolj iz sebe, kaj ONA ne dovoli, kaj NJEJ ni všeč in zakaj, kako se ONA ob tem počuti.

In potem je na njem:
1. da znori, začne še bolj brizgat strup (ker začuti, da ni več predpražnik za njegova osebna nepredelana sranja, ki se jih še povohat ne upa) in jo sam zapusti, ter si poišče novo žrtev
2. doživi “razsvetljenje”, se zave, da mora tudi on sam marsikaj pri sebi predelat, obdelat (v praksi: se ji pridruži na terapiji).

Na njej pa je; da ko sebe samo spoznava, ugotovi ali ima sploh še interes do te veze.
V 1. Primeru itak ni druge, da ga pusti
V 2. Pa če ga ljubi, mu bo verjetno dala šanso, da oba napredujeta na bolje, v bolj kvaliteten odnos.

Da se ta druga opicija zgodi, je v realnosti seveda, žal, zelo minimalna verjetnost, ker je TEŽJA v vseh pogledih.
Zahteva veliko zrelosti obeh, garanja, časa, energije, bolečih spoznanj in še kaj.

Večina pa išče instant rešitve (v odnosih, v hujšanju, v vsem pravzaprav), hitro in poceni doseči največ.
Ponavadi pa to v reali žal ne gre skupaj. 🙂

In na kak način ga bo ona povabila k spremembam, da ne bo izpadlo, da ga sili v nekaj
[/quote]

Ne more ga.
Tako kot ne moreš alkoholika, narkomana prisilit v zdravljenje, tudi če ga stokrat tja pošlješ in mu 24h stojiš ob strani, če tega SAM noče.

ON SAM si tega mora želet.

1x je ena zakonska terapevtka zelo dobro rekla:
Vsak odnos, zakon je rešljiv, dokler sta OBA sposobna sprejeti svojo lastno zmotljivost, da nista absolutno popolna.
Dokler EN trdi, da ima absolutno prav, je nezmotljiv, jima še svetovno najboljši terapevti ne morejo pomagat.
[/quote]
Se popolnoma strinjam s tabo in tvoje pisanje se mi dopade 🙂 Ni agresivno.

ON SAM si bo to želel (če si bo?!), če se bo ona začela do njega drugače obnašat in bo ugotovil, da to ni več ženska v katero se je nekoč zaljubil. Torej mora najprej sama sebe spremenit. Tu se postavlja vprašanje ali ima tako početje smisel. Ona v svojem prispevku opisuje njega in njegove moteče izjave, o sebi ne piše nič/malo. Je popolna? 🙂