Virtualno pecanje
Zdravo.
Naj za začetek povem da sem mama in žena. Partnerski odnos je hladen, brez intime oz je ta zelo redko, 1x mesečno, ali pa še to ne, se je zgodilo da tudi več mesecev skupaj nisva bila intimna. Partner me na en način ima rad (moj karakter, kot pravi), vendar mu nisem več fizično privlačna. Višek kilogramov.
Pred časom me je virtualno ogovoril tip, ki ga nisem poznala. Ker se mi je dokaj vljudno predstavil sem z njim začela klepetati. Povedala sem mu v kakšnem odnosu živim, da sem žena. O težavah v odnosu na začetku še nisem govorila. Je sicer doma v bližini mojega doma. Začela sva si dopisovati in kmalu začne namigovati na intimo. Vidiva se, pri meni z namenom, da mu dokažem, da mu v živo sploh ne bom všeč in da takšno virtualno pecanje nima smisla. Vendar se je najino dopisovanje nadaljevalo in nekako nadgrajevalo, postajalo čedalje bolj osebno. Vidiva se ponovno in v tem snidenju kar prasketa od iskric poželenja (pri njemu bolj kot pri meni). Snidenje nadgradiva z objemi, poljubi, raziskovanjem telesa…. V spolnost se ne spustiva. Virtualni stiki se še kar nadaljujejo, čedalje bolj in bolj se poglabljajo stvari. In jaz samo še o tem razmišljam, sanjam… On seveda kontaktira tudi ostale ženske preko neta (je ločen in sam), jaz ne moških, saj sem se zaobljubila da bom poskušala partnerski odnos popraviti, biti bolj privlačna…. Vendar mislim na drugega tipa, tipa ki sem mu privlačna takšna kot sem in enostavno ne vem, kaj naj si mislim o vsem tem, ali je iskren, ali me zavaja, se mi po tihem smeji, se samo igračka…
On seveda kontaktira tudi ostale ženske preko neta (je ločen in sam), jaz ne moških, saj sem se zaobljubila da bom poskušala partnerski odnos popraviti, biti bolj privlačna…. Vendar mislim na drugega tipa, tipa ki sem mu privlačna takšna kot sem in enostavno ne vem, kaj naj si mislim o vsem tem, ali je iskren, ali me zavaja, se mi po tihem smeji, se samo igračka…
Po netu lovijo takšne kot si ti razočarane in żeljne pozornosti predvsem iz enega razloga in to je seks. Dejstvo,da si dopusuje tudi z drugimi żenskami bi te moralo pognati v beg ,vsaj zrele żenske si kaj takega ne bi dovolile.To kar iščeš tega ni pri njem sploh pa niti tega ne veš zakaj je ločen.Mogoče ravno zaradi lovljenja żensk po netu? No temu bi pa że lahko v svoje dobro posvetila malo več pozornosti.
Mene bolj zanima, kje se je izgubila obljuba, da popravis odnos z mozem. Menda ne vadis na nekom drugem? Vse ostalo mi je bedno, kar pocnes oziroma pocneta. Kljub temu da lahko razumem situacijo, v katero sta zabredla. Moje vrednote so drugacne.
Seveda so vrednote drugačne, tudi avtorici najbrž, saj drugače ne bi dala te obljube.
Očitno gre za zaljubljenost, to je pa močno čustvo. Takšno, ki izklopi razumski del.
[/quote]
Zato je nesmiselno karkoli na široko razglabljat. 🙂
Pozdravljeni.
Partnerski odnos brez intimnosti je najpogosteje pust. Intimnost je tista, ki med partnerjema ustvari največjo izmenjavo energije, poglablja zaupanje in pomaga sproščati hormon oksitocin – hormon povezanosti. Niste napisali koliko sta s partnerjem stara. Pri moških pride po 35, 40 letu povprečno do upada libida (nižanje testosterona), to je pogosti razlog zakaj začne moški zavračati seksualnost, še posebej, če je moški karakterno precej pasiven, je precej pod stresom, in ne skrbi za svoje telesno in duševno zdravje.
Iz vašega prispevka izhaja, da imate precej nizko samopodobo. Morda tudi zato, ker ne dobivate pozitivnih povratnih informacij glede svoje zunanjosti od svojega partnerja. Toda popolna odvisnost od povratnih informacij iz zunanjega sveta vas postavlja v vlogo manjvrednosti. Posledično ste toliko bolj dovzetni za sugestije moških. Ne trdim, da potrditev partnerja ni pomembna, je, vendar pa popolna odvisnost od tega ni zdrava.
Zame ni toliko pomembno, kaj si misli vaš partner o vas, ampak kaj si o sebi mislite vi. Tisto, kar je v resnici privlačno na ženski je njen eros in samozavest. Seveda obstajajo tudi različne vizualne telesne preference, vendar glede na moje strokovne izkušnje teh v primeru partnerskega odnosa ne bi dal na prvo mesto.
Ali res potrebujete mnenje moškega, da se boste počutili zaželeno in privlačno? Zakaj prelagate odgovornost za svojo samopodobo in telesno zdravje na nekoga drugega?
Moškemu odgovarjaš, da je vseeno …. (tvoj odgovor s sosednjega foruma, kakšen profil so prevarani). Tudi njen mož je enako kriv, da se ona pase drugje.
“Tretja oseba je vedno posledica slabega odnosa in ne vzrok. Zato sploh ni pomembno, kdo vara, ker ko do varanja pride, pomeni, da je nek odnos že globoko zabredel. Za to pa sta odgovorna oba.”
Moškemu odgovarjaš, da je vseeno …. (tvoj odgovor s sosednjega foruma, kakšen profil so prevarani). Tudi njen mož je enako kriv, da se ona pase drugje.
“Tretja oseba je vedno posledica slabega odnosa in ne vzrok. Zato sploh ni pomembno, kdo vara, ker ko do varanja pride, pomeni, da je nek odnos že globoko zabredel. Za to pa sta odgovorna oba.”
[/quote]
Če bolj pozorno prebereš, sem napisal, da mi je bedno, kar POČNETA. 😉
Vseeno pa varanja ne zagovarjam, če si morda tako razumela moje sporočilo z drugega foruma. Vsako nereševanje odnosov oziroma beg je z moje strani nesprejemljivo. Za moža pa ne vem, kaj počne oziroma ne počne, niti ga ni tukaj, da mu lahko povem, česa pri njemu ne odobravam.
Oba sva blizu 40 let.
Vem, da marsikdo obsoja moje početje, ampak sama se ne obsojam. V taki vezi vztrajam leta, nekaj tudi zaradi hvaležnosti do moža, saj sva sprva imela zelo lep odnos. Odnos prijateljstva in zaupnosti in tudi spolne privlačnosti. In z mojimi kg-ji je s strani moža začelo prihajati do zavrnitve, odtujenosti, slabe volje, celo zamere.
Zakaj se ne maram. Mislim da to ni tako enoznačno. Se maram, mogoče res ne v celoti, ampak delam na tem. Ne samo na svoji zunanjosti, ampak tudi na svojih nepredelanih bolečinah, celo na travmi iz otroštva. Travmi, zaradi katere nikoli nisem imela potrebe po biti lepa oz me je to vedno navdajajo tudi s strahom in celo nekoliko z odporom.
Sedaj ta želja obstaja, bolj zaradi sebe, kot drugih, torej moških. Enostavno se želim te teže znebiti in biti to, kar sem. Ženska. Ženstvena.
Oba sva blizu 40 let.
Vem, da marsikdo obsoja moje početje, ampak sama se ne obsojam. V taki vezi vztrajam leta, nekaj tudi zaradi hvaležnosti do moža, saj sva sprva imela zelo lep odnos. Odnos prijateljstva in zaupnosti in tudi spolne privlačnosti. In z mojimi kg-ji je s strani moža začelo prihajati do zavrnitve, odtujenosti, slabe volje, celo zamere.
Zakaj se ne maram. Mislim da to ni tako enoznačno. Se maram, mogoče res ne v celoti, ampak delam na tem. Ne samo na svoji zunanjosti, ampak tudi na svojih nepredelanih bolečinah, celo na travmi iz otroštva. Travmi, zaradi katere nikoli nisem imela potrebe po biti lepa oz me je to vedno navdajajo tudi s strahom in celo nekoliko z odporom.
Sedaj ta želja obstaja, bolj zaradi sebe, kot drugih, torej moških. Enostavno se želim te teže znebiti in biti to, kar sem. Ženska. Ženstvena.
[/quote]
Začni resno delat na svojih kilah… že s tem boš svojemu možu vzpodbudila zanimanje.
Dokler ste vi odgovorni do sebe in drugih, in ste pripravljeni nositi vse morebitne posledice vaših dejanj, v resnici ni nobenih težav. Vse ostalo so pač mnenja drugih s katerimi se lahko strinjate ali pa tudi ne. Sam osebno ne čutim nobene negativne reakcije do vas ali vaših dejanj. Sprejemam vas takšno kot ste.
Veseli me, da ste se odločili delati na sebi. Glede na to kaj ste napisali, upam da ste si poiskali tudi strokovno pomoč. Pomembno namreč je, da se ne prebijate sami skozi svojo bolečino. Tudi povečana teža je lahko samo posledica duševnega razpoloženja – od tem uporabljam vašo interpretacijo, v resnici ne vem ali je vaša teža res kritična tudi iz zdravstvenega stališča.
Popravljanja odnosa z možem si se lotila na nekoliko “neprimeren način” 🙂
Če malo pomisliš kakšne so misli o tem drugem moškem? Vse lepe, sanjarjenja, ki ti zbujajo lepe občutke, ki se jim nočeš odpovedat, ker so preprosto prelepi. V takem položaju tvoj mož nima nikakršnih možnosti, ker on je realnost, z vsem lepim in manj lepim, kar se je nabralo v letih skupnega življenja. Njega poznaš do najmanjše podrobnosti. O njem ni sanjarjenja, o njem razmišljaš veliko bolj realno, žal tudi negativno, ni toliko lepih občutkov, če sploh. Ni evforije je zgolj neka rutina, ki je nihče od vaju ne želi presekat, ker se boji, da ga bo drugi ob tem ranil, se mu posmehoval, obtoževal…
Praviš, da v vajenim zakonu ni spolnosti.
Kaj pa TI narediš takega, da bi zapeljala moža, da bi mu vzbudila poželenje? Ali si nemara tudi ti, še ena v vrsti mnogih, ki mislijo, da je dovolj, če se zvečer uleže v posteljo in so že s tem “upravičene” do spolnosti in bi moral mož skakat od navdušenja, čeprav so čez dan nergale čez njega, vse skuštrane v razvlečeni trenerki?
Če malo pomisliš…. kakšna si šla na zmenek s svojim dopisovalcem? Urejena, nasmejana, prijazna, si se lepo pogovarjala, nobene žal besede… itd in če to primerjaš s tem kar počneš doma? Kdo bi se te bolj želel? Zakaj raje vsega tega ne počneš s svojim možem?
Potem so tu še otroci, predvidevam da že, bolj ali manj odrasli, pa vendar si v odnosu tudi z njimi.
Kako jim bo, ko bodo izvedeli, da njihova mama vara očeta, se odmika iz družine? Bodo veseli, navdušeni?
Dvomim.
Če res želiš popravit odnos s svojim možem ne smeš ohranjati odnosa s svojim dopisovalcem.
Naj ti bo to opomnik, slika, kako bi lahko tudi tvoj mož postal veliko bolj navdušen nad tabo, če se boš tudi do njega obnašala na podoben način.
Praviš da sta se nekoč imela veliko bolj rada. Vrni se v tisti čas, spomni se kaj sta takrat počela, da vama je bilo lepo in ga preseneti s tem. Obudi te dogodke, ker to kar počneš danes dela razdor, ne popravlja stanja v vaši družini ampak ga ruši. Naredi nekaj zase in za odnos z možem, nagrada bo veliko večja kot jo obeta dopisovalec. Ne bi smelo bit pretežko, ker moža poznaš, veš na kateri knof je treba pritisnit le volje ti manjka, ker te trenutno bolj mika nekaj kar zgolj spominja na začetke vajinega odnosa.
Popravljanja odnosa z možem si se lotila na nekoliko “neprimeren način” 🙂
Če malo pomisliš kakšne so misli o tem drugem moškem? Vse lepe, sanjarjenja, ki ti zbujajo lepe občutke, ki se jim nočeš odpovedat, ker so preprosto prelepi. V takem položaju tvoj mož nima nikakršnih možnosti, ker on je realnost, z vsem lepim in manj lepim, kar se je nabralo v letih skupnega življenja. Njega poznaš do najmanjše podrobnosti. O njem ni sanjarjenja, o njem razmišljaš veliko bolj realno, žal tudi negativno, ni toliko lepih občutkov, če sploh. Ni evforije je zgolj neka rutina, ki je nihče od vaju ne želi presekat, ker se boji, da ga bo drugi ob tem ranil, se mu posmehoval, obtoževal…
Praviš, da v vajenim zakonu ni spolnosti.
Kaj pa TI narediš takega, da bi zapeljala moža, da bi mu vzbudila poželenje? Ali si nemara tudi ti, še ena v vrsti mnogih, ki mislijo, da je dovolj, če se zvečer uleže v posteljo in so že s tem “upravičene” do spolnosti in bi moral mož skakat od navdušenja, čeprav so čez dan nergale čez njega, vse skuštrane v razvlečeni trenerki?
Če malo pomisliš…. kakšna si šla na zmenek s svojim dopisovalcem? Urejena, nasmejana, prijazna, si se lepo pogovarjala, nobene žal besede… itd in če to primerjaš s tem kar počneš doma? Kdo bi se te bolj želel? Zakaj raje vsega tega ne počneš s svojim možem?
Potem so tu še otroci, predvidevam da že, bolj ali manj odrasli, pa vendar si v odnosu tudi z njimi.
Kako jim bo, ko bodo izvedeli, da njihova mama vara očeta, se odmika iz družine? Bodo veseli, navdušeni?
Dvomim.
Če res želiš popravit odnos s svojim možem ne smeš ohranjati odnosa s svojim dopisovalcem.
Naj ti bo to opomnik, slika, kako bi lahko tudi tvoj mož postal veliko bolj navdušen nad tabo, če se boš tudi do njega obnašala na podoben način.
Praviš da sta se nekoč imela veliko bolj rada. Vrni se v tisti čas, spomni se kaj sta takrat počela, da vama je bilo lepo in ga preseneti s tem. Obudi te dogodke, ker to kar počneš danes dela razdor, ne popravlja stanja v vaši družini ampak ga ruši. Naredi nekaj zase in za odnos z možem, nagrada bo veliko večja kot jo obeta dopisovalec. Ne bi smelo bit pretežko, ker moža poznaš, veš na kateri knof je treba pritisnit le volje ti manjka, ker te trenutno bolj mika nekaj kar zgolj spominja na začetke vajinega odnosa.
[/quote]
Ne vem kaj je pomembno kaj otroci mislijo, še sploh če so blizu odraslosti. Jaz mislim, da je bolje imeti enega srečnega starša, pa čeprav drugi živi na drugem naslovu, kot pa dva nesrečna, odtujena, prezirljiva starša, pa čeprav ta dva živita skupaj.
Nenazadnje otroke učimo tudi z načinom življenja, in ne samo z besedami in ukazi…
Popravljanja odnosa z možem si se lotila na nekoliko “neprimeren način” 🙂
Če malo pomisliš kakšne so misli o tem drugem moškem? Vse lepe, sanjarjenja, ki ti zbujajo lepe občutke, ki se jim nočeš odpovedat, ker so preprosto prelepi. V takem položaju tvoj mož nima nikakršnih možnosti, ker on je realnost, z vsem lepim in manj lepim, kar se je nabralo v letih skupnega življenja. Njega poznaš do najmanjše podrobnosti. O njem ni sanjarjenja, o njem razmišljaš veliko bolj realno, žal tudi negativno, ni toliko lepih občutkov, če sploh. Ni evforije je zgolj neka rutina, ki je nihče od vaju ne želi presekat, ker se boji, da ga bo drugi ob tem ranil, se mu posmehoval, obtoževal…
Praviš, da v vajenim zakonu ni spolnosti.
Kaj pa TI narediš takega, da bi zapeljala moža, da bi mu vzbudila poželenje? Ali si nemara tudi ti, še ena v vrsti mnogih, ki mislijo, da je dovolj, če se zvečer uleže v posteljo in so že s tem “upravičene” do spolnosti in bi moral mož skakat od navdušenja, čeprav so čez dan nergale čez njega, vse skuštrane v razvlečeni trenerki?
Če malo pomisliš…. kakšna si šla na zmenek s svojim dopisovalcem? Urejena, nasmejana, prijazna, si se lepo pogovarjala, nobene žal besede… itd in če to primerjaš s tem kar počneš doma? Kdo bi se te bolj želel? Zakaj raje vsega tega ne počneš s svojim možem?
Potem so tu še otroci, predvidevam da že, bolj ali manj odrasli, pa vendar si v odnosu tudi z njimi.
Kako jim bo, ko bodo izvedeli, da njihova mama vara očeta, se odmika iz družine? Bodo veseli, navdušeni?
Dvomim.
Če res želiš popravit odnos s svojim možem ne smeš ohranjati odnosa s svojim dopisovalcem.
Naj ti bo to opomnik, slika, kako bi lahko tudi tvoj mož postal veliko bolj navdušen nad tabo, če se boš tudi do njega obnašala na podoben način.
Praviš da sta se nekoč imela veliko bolj rada. Vrni se v tisti čas, spomni se kaj sta takrat počela, da vama je bilo lepo in ga preseneti s tem. Obudi te dogodke, ker to kar počneš danes dela razdor, ne popravlja stanja v vaši družini ampak ga ruši. Naredi nekaj zase in za odnos z možem, nagrada bo veliko večja kot jo obeta dopisovalec. Ne bi smelo bit pretežko, ker moža poznaš, veš na kateri knof je treba pritisnit le volje ti manjka, ker te trenutno bolj mika nekaj kar zgolj spominja na začetke vajinega odnosa.
[/quote]
Ne vem kaj je pomembno kaj otroci mislijo, še sploh če so blizu odraslosti. Jaz mislim, da je bolje imeti enega srečnega starša, pa čeprav drugi živi na drugem naslovu, kot pa dva nesrečna, odtujena, prezirljiva starša, pa čeprav ta dva živita skupaj.
Nenazadnje otroke učimo tudi z načinom življenja, in ne samo z besedami in ukazi…
[/quote]
Ločeni starši osrečujejo otroke? Ne bi rekel, niti pod razno. Razumevajoči starši so osrečujoči za otroke. Lahko pa izbereš manjše zlo…
Sploh pa moj prispevek ni temeljil na tem kar si mislijo otroci. Želel sem povedat, da zaljubljenost ni isto kot ljubezen in da se je potrebno za ljubezen potrudit, če želiš, da uspeva, ne samo obtoževat drugo stran, še manj iskat potešitve izven odnosa.
Ne vem kaj je pomembno kaj otroci mislijo, še sploh če so blizu odraslosti. Jaz mislim, da je bolje imeti enega srečnega starša, pa čeprav drugi živi na drugem naslovu, kot pa dva nesrečna, odtujena, prezirljiva starša, pa čeprav ta dva živita skupaj.
Nenazadnje otroke učimo tudi z načinom življenja, in ne samo z besedami in ukazi…
[/quote]
Ločeni starši osrečujejo otroke? Ne bi rekel, niti pod razno. Razumevajoči starši so osrečujoči za otroke. Lahko pa izbereš manjše zlo…
Sploh pa moj prispevek ni temeljil na tem kar si mislijo otroci. Želel sem povedat, da zaljubljenost ni isto kot ljubezen in da se je potrebno za ljubezen potrudit, če želiš, da uspeva, ne samo obtoževat drugo stran, še manj iskat potešitve izven odnosa.
[/quote]
Želela sem povedat da SREČNI starši osrečujejo otroke, pa naj bodo v vezi ali pa ločeni.
No, ne samo srečni, ampak to je že druga tema.
Stvar je v tem, da ljubezen, še manj željo po intimnosti, ne moreš izdelati. Vsaj če ni želje pri drugem partnerju, kar pa je iz avtoričenega prvotnega posta razvidno. Torej, da možu ni spolno poželjiva. In kaj naj zdaj. Nekomu drugemu pa očitno je. In če je nekomu drugemu, potem mogoče sploh ni tako zelo neprivlačna….
Ločeni starši osrečujejo otroke? Ne bi rekel, niti pod razno. Razumevajoči starši so osrečujoči za otroke. Lahko pa izbereš manjše zlo…
Sploh pa moj prispevek ni temeljil na tem kar si mislijo otroci. Želel sem povedat, da zaljubljenost ni isto kot ljubezen in da se je potrebno za ljubezen potrudit, če želiš, da uspeva, ne samo obtoževat drugo stran, še manj iskat potešitve izven odnosa.
[/quote]
Želela sem povedat da SREČNI starši osrečujejo otroke, pa naj bodo v vezi ali pa ločeni.
No, ne samo srečni, ampak to je že druga tema.
Stvar je v tem, da ljubezen, še manj željo po intimnosti, ne moreš izdelati. Vsaj če ni želje pri drugem partnerju, kar pa je iz avtoričenega prvotnega posta razvidno. Torej, da možu ni spolno poželjiva. In kaj naj zdaj. Nekomu drugemu pa očitno je. In če je nekomu drugemu, potem mogoče sploh ni tako zelo neprivlačna….
[/quote]
Tudi jaz mislim, da ni tako neprivlačna, z ostalim tvojim pisanjem se pa ne strinjam.
Željo po intimnosti sta (očitno nekoč) imela, verjetno tudi ljubezen, ki je pa nista znala, hotela, zmogla…. , negovat, ohranjat in je z leti zamrla.
Mislim, da bi se jo dalo, s pravilnim pristopom, prebudit. Internetni dopisovalec tega ne bo naredil, nasprotno, na ta način bo avtorica poteptala še zadnjo iskrico upanja. In kaj bo dobila? Nekaj ukradenih večerov, razdrt zakon in kup neprijetnosti kar taka avantura potegne za sabo za nekaj trenutkov sreče z nekom o katerem zgolj sanjari, ga niti ne pozna dobro.
Ali pa poizkusi razpihat žerjavico pod pepelom, v plamen, pri svojem možu in obudi zakon. Nagrada bo v tem primeru neprimerno večja, čeprav bo delo težje!
Ampak ona trenutno išče izgubljeno na napačnem mestu.
Pred časom sem prebral zgodbico kako je nekdo v temni noči, iskal ključ od hiše pod ulično svetilko. Pride mimo neznanec, vidi kako obupno se človek trudi in se ponudi, da bi mu pomagal iskat. Ko skupaj že nekaj časa iščeta in prevrneta vsak kotiček razsvetljene ulice, neznanec vpraša:
“Pa ste ste sigurni, da ste tu izgubili ključ?”
“Izgubil sem ga nižje, tam v temi… ampak tu iščem, ker tu sveti luč.”