S partnerko sva skupaj že 15 let. Ampak najina veza je precej v teževah. Imava 3 otroke problem je pa pomanjkanje sexa… vsaj tako pravi moja partnerka.

naj povem da že na začetku veze sexa ni bilo prav veliko in da je vedno ona morala dati pobudo. Meni se je zdelo najino spolno življenje normalno ampak ona sedaj pravi da meni že takrat ni bilo do ničesar. Zdaj pa nisva sexala že ene 5, 6 let. Spiva v ločenih spalnicah že par let.

Mogoče se bo slišalo grozno ampak meni to kar nekako ustreza. V bistvu mi do sexa ni, ni mi do fizične bližine, objemi, poljubi, bljak. V bistvu ne prenesem da se me kdo dotika. Rokovanje je še sprejemljivo kar je več mi je pa muka. Tudi ko kje praznujemo kakšen rojstni dan se skušam čim bolj vzdržati objemanja in poljubljanja. V bistvu mi je to najbolj neprijeten del teh druženj.

Imam sicer lastno podjetje kjer sem še kar uspešen, otroci so super, boli pa me ko vidim da partnerka trpi zaradi pomankanja sexa. To je na začetku vodilo do glasnih konfliktov zdaj je pa pravzaprav samo še tišina. Izgleda kot da se je partkerka kar nekako navadila na to stanje ampak se bojim da je to na najino vezo nepovratno vplivalo.

Pa ne recite da naj se pač prisilim do sexa! Enostavno ne gre. Mislim gre, fizično, ampak ona itak čuti (je čutila) da to ni to. Pa jo imam drugače rad. Pa tudi ni to da bi bila kakšna druga oseba prava… če mi je kakšna všeč (vizualno ali kot oseba), pa pomislim da bi sexal z njo, me kar takoj mine. In ne nisem gej, ker tisti sex mi je pa še bolj ogaben. Drugače mi je žensko telo lepo (za pogledat) ampak ko pomislim da bi moral sexat se pa konča.

[attachment=0]bed couple.jpg[/attachment]

Sva bila parkrat na zakonski posvetovalnici pa ni bilo nič bolje. Mogoče se bo komu zdelo moje obnašanje egoistično ampak pomislite kako bi se počutili vi če bi partner od vas zahteval nekaj kar je v nasprotju s tem kar čutite… recimo da imate normalna nagnenja pa bi vas partner silil v BSDM sex ali še kaj hujšega. No, tako se jaz počutim… Ko sem si prišel s tem na čisto, da mi ni treba delati nekaj kar je v nasprotju s tem kar si želim, je bilo to zame pravo razsvetlenje. Takrat sem začel tudi explicitno zavračat sex in potem so najine težave s partnerko eskalirale.

Po drugi strani pa imava 3 otroke in se mi zdi da sem tem zahtevam po prokreaciji zadostil. Ampak očitno je za nekatere sex še nekaj več od tega.

Upam, da se zavedaš, da je s tabo nekaj hudo narobe.
Sicer obstajajo ljudje, ki so aseksualni, z zelo nizko oz. nikakršno željo po seksu. Ampak pri tebi je drugače – moti te vsakršen telesni stik, bližina, dotik… Predvidevam, da niti s svojimi 3 otroki nimaš telesnega stika… Telesni stik je v partnerski zvezi, pa tudi med starši in otroci nekaj osnovnega, za majhne otroke tudi nujnega, da se sploh lahko razvijejo v normalne osebnosti.
Ne bom te kritiziral, kakšen egoist si – ker gre tu očitno za nekaj drugega, za patologijo. Rabiš strokovno, psihološko pomoč.

Pozdravljeni.

Hvala za vaš prispevek.

Imate prav, nihče na tem svetu vas nima pravice prisiliti v seksualnost, niti vaša partnerka ne. So pa v partnerskem odnosu težave enega težave obeh oz. celo cele družine. Če ste vi zadovoljni, očitno vaša partnerka ni. Ona si želi seksualnosti in intimnosti. Glede na to, da vidva ne izmenjujeta energije skozi dotike in seksualnost, me zanima kaj izmenjujeta? Kako dobro komunicirata? Delita podobne hobije? Skupaj vzgajata otroke? To sprašujem zato, ker je odnos toliko kvaliteten kot je kvalitetna izmenjava nečesa?

Ne glede na to, da imate vso pravico biti to kar ste, pa vas moram opozoriti na potencialno patologijo. Ne bom se osredotočil na seksualnost, ampak na dotike, objeme ipd. To kar ste napisali kaže na to, da je v vašem telesu aktivirana močna travma, lahko celo povezna z zlorabo. Po vsej verjetnosti je nastala zelo zgodaj v otroštvu (lahko pa tudi kasneje, če je bilo ogroženo vaše življenje). Pogosto pa je tako, da se v otroštvu ne zgodi nič posebej tragičnega in se vzorec travme prenaša iz generacije v generacijo.

V kolikor bi kdaj želeli delati na tem ste dobrodošli.

Ne morem si točno predstavljati, kaj doživlja vaša partnerka, vendar pa si lahko mislim, da se sprašuje o smiselnosti vztrajanja v zvezi, kjer so edino lepilo otroci. Očitno je izbrala možnost otopelosti. In tam kjer je prisotna otopelost je prisotna depresivnost ne samo v eni osebi, ampak celi družini. In v tem kontekstu ste za vajin partnerski odnos odgovorni 50 %.

Z otroki imam stik, jih vzamem v naročje. To mi ni tak problem. Moti me pa če kdo mene objema. Najprej me je motilo če je bil to nek neznanec ali nekdo ki mi ni blizu. Zdaj me je pa začelo motit tudi če je to partnerka.

Saj drugače se obnašam razumno. Če so neki rojstni dnevi in se vsi objemajo se pač objamem. Ali pa poljubljanje za novo leto. Mi je pa zoprno, ne počnem tega rad. Zato sam od sebe nikoli ne dam pobude za novoletne poljube ali kaj podobnega.

Zame je to objemanje, poljubljanje in dotikanje pač neka dolžnost in ne nekaj v čemer bi užival. Enako je s sexom. Ampak potem se vprašam zakaj bi se silil v neko dolžnost več kot je potrebno če mi ni do tega.

Z ženo pa imava zdaj zelo malo komunikacije. Obtoževala me je vse živo. Da imam drugo, da sem gej… zdaj sva prenehala komunicirati razen kolikor je nujno. Najbolj me moti da ne more sprejeti da mi do sexa enostavno ni in išče vse druge izgovore.

Zahtevaš veliko. Za marsikoga preveč.
Namreč, večini ljudi (vsaj v reproduktivni dobi) je seks zelo pomembna komponenta življenja – ljudje smo pač spolna bitja. Torej, če je kdo tukaj, ki bi moral karkoli “sprejeti”, ali bolje rečeno, razumeti – si to ti. Moral bi sprejeti dejstvo, da je tvoja žena (tako kot večina ljudi) tudi spolno bitje in da tovrstno bližino pogreša. Sploh si ne predstavljam, kaj mora preživljati – brez dotikov, brez seksa, brez pogovorov, brez čustvene bližine. V bistvu živi s tujcem, z robotom, s predmetom… Enostavno – tak nisi za partnersko zvezo. Čemu pa v bistvu sploh rabiš partnerko? Zato, da ti skuha, opere in počisti hišo?

Ponavljam, s tabo je nekaj hudo narobe – niti ne toliko zaradi aseksualnosti, bolj zaradi fobije pred telesno in čustveno bližino. Tudi jaz sem prepričan, da gre najbrž za posledico določenih travm iz preteklosti. Kakor stvari sedaj stojijo, zgleda vajin odnos (od zunaj) kot neka peklenska sado-mazo naveza. Če nočeš, da te ima mati tvojih otrok za brezčutnega sadista (za kar te verjetno že ima), moraš TAKOJ nekaj ukreniti:
– poiskat strokovno pomoč in se z ženo o tem temeljito pogovoriti.
– sprožiti ločitveni postopek “zaradi nepremostljivih razlik”
– dovoliti ali celo predlagati ženi, da zaživi svobodno spolno življenje. Čeprav v tem primeru ne vidim razloga, zakaj bi sploh ostala skupaj.

Okej, ustreza ti zveza brez seksa, ampak a ti ustreza tudi takšna zveza, kot jo imata zdaj? S komunikacijo, omejeno na najnujnejše, ločenimi spalnicami, življenje v tako strupenem vzdušju, da bi vsak normalen dal gor gasmasko? Kako se morajo samo počutiti otroci ob takih starših …

Dajta, odrešita drug drugega in otroke muk. Da ne bodo še oni aseksualni, otopeli, zagrenjeni in nezmožni enih povprečnih medčloveških odnosov.
S tem, kaj je narobe s tabo, se ukvarjaj pozneje.

Ni se navadila, le obupala je nad tabo. Ko ženska enkrat obmolkne je vsega konec, ker one rabijo komunikacijo, da se sprostijo, da čutijo povezanost, bližino…. ti ji pa niti tega ne daješ 🙁
, hkrati trdiš, da ti taka zveza ustreza?
Pri vama ni samo pomanjkanja seksa, pri vama je pomanjkanja vsega zaradi česar sta dva skupaj. Kako lahko rečeš, da ti tako stanje ustreza?

Praviš, da se je ona navadila… Oprosti ampak ti si ravno tak kot tisti cigan, ki je svojega konja navajal, da ni več jedel in ravno, ko ga je navadil mu je konj poginil…. 😛
Če ti je kaj mar ne pusti, da do konca “pogine” vajina zveza in s tem tudi družina kot celota.

Pravite, da ste bili na terpaiji? Kolikokrat pa? V kakšnih intervalih? Koliko časa? Mnenje terapevta? Mnenje žene?
Hmm, ne morem se znebiti suma, da ste to naredili bolj kot neke vrste “check-liste”, v smislu alibija, ne pa z iskernim namenom, karkoli spremeniti. Da se začne karkoli odvijati je potrebno vsaj 10 zaporednih terminov, priporočljivo 2x na teden. Pravo garaško delo pa se s tem šele začne in traja mesece, leta. Nič podobnega ni zaslediti v vašem dopisu. Niti odgovorov na začetku postavljenih vprašanj.

Vse skupaj je bolj vaja v preslikavi odgovornosti in prevzemanju vloge žrtve: Jaz ubogi aseksualnež sredi nerazumnega pofukljivega sveta, ki me sili v nerazumne situacijo: čutiti.
Ker prav tega se nenazadnje s tem izogibamo, mar ne.. čustev, čutiti.
Če bi bil svet aseksualno robotski, razumski bi bilo vse tako zelo lažje.

Rabindranath Tagore, nobelvec, je zpaisal: “Človek, ki ga je samo razum, je tako kot nož, ki ga je samo rezilo: poreže dlan, ki ga drži.”

Aseksualnost sicer je realna, vendar aseksualni ljudje ne pridejo do potomstva “ponesreči”, ker se jim je sam od sebe dvignil.. saj jih seks ne zanima, ne privlači, niti jih ne vzburi, da bi do tega sploh prišlo.
Kako je torej lahko prišlo tako do vzburjenja, kot izliva ter posledične zanositve, če ste zares aseskualni?

O dejanski aseksualnosti torej zelo verjetno ni zares govora, temveč morebiti bolj za “funkcionalno aseksualnost”, nekaj kar nima osnov v fizičnem, temveč psihičnem.. o tem je že dovolj kvalitetno moderator teme, Boštjan Topovšek.

Poraja se torej bistveno vprašanje, ki se na tem forumu dokaj ponavlja, resda ne v tako ekstremni obliki: “Kaj storiti, ko se želje po seksu bistveno razlikujejo?”
Ko je enemu do 1x na mesec in drugemu za 2x na teden (slovensko povprečje).
Tu pa je govora o EXTREMNI verziji, kjer je enemu do NIČ, drugemo do seksa (slovensko povprečje je 2x na teden).
Dan in noč!

No, vesela je Rimsko Katoliška cerkev, ki tako trdi, da je seks namenjen zgolj in samo razplodu. Ste cerkveni ideal!?!
In živeti idealno življenje je težko.. veliko zahteva od človeka.

Vaše ločevanje seksa na “normalnega” in BDSM, pa pove samo to, da ne samo, da vam do seksa ni, da se izogibate seksualnosti, o njej pravzaprav ne veste prav dosti.

Vse skupaj spominja pa na tisti vic, ki sem ga že zapisal..
Prosi mazohist: “Dej me, dej me.”
In mu sadist odvrne: “Ne, ne bom.”

Vajina veza je tako poleg idealistične cerkvene tudi idealno Sado-Mazohistična. Osnova vsakega BDSMja. Kjer pa gre za igro v BDSMju za PROSTOVOLJNI dogovor dveh. Strinjanje dveh ljdui. In kot pravijo vsi terapevti tega sveta: “V seksu je prav tisto, kar ustreza OBEMA!”
V vašem primeru enostranstkosti.. prisilne.. ne gre torej za igro BDSMja, dogovora.. temveč navadna zloraba!
Vaš odnos do žene je tako skrajno sadističen, sama pa neprostovoljno ostaja v prisilno ekstremni mazohistični poziciji: saj ne dobi nič. Posilstvo praznine.
Enako kot žrtve nasilja v družini.. Nasilje ima različne obraze, od verbalnega, do fizičnega.. kjer šteje tudi odtegovanja osnovnih človeških potreb, kar seks je.

“Seks je nadaljevanje komunikacije z drugimi sredstvi.” Peter Ustinov

V komunikaciji heteroseskualnega para je tako že v osnovi komunikacijska luknja. Hote ali nehote. V sodobnem svetu je žal še vedno možno, da bi bil eden od zakonskega para nepismen. In če je pismenemu še kako do tega, da si tudi dopisujeta?
A nepismenost se da premostiti, je funkcionalno znanje. Poglavitno vprašanje je zato:
Če bi bili gluho nemi ali bi pustili, da se žena z drugimi ljudmi pogovarja in jih posluša?
Ali bi pač morala živeti enako kot vi: gluho in nemo?

Od žene ni realno pričakovati “monogamne heteroseksualne zveze”, saj seksualnosti pravzaprav ni. In če vam do seksa itak ni, potem tudi ne bi smel biti problem dati ženi seksualno svobodo – card blanche. Svobodo za področje, ki vam nič ne pomeni.

Vprašanje je samo: Ali si takšne svobode žena pravzaprav sploh želi?
Večina nas je namreč indoktrinirana z monogamno heteroseksualnostjo in si ne znamo zamisliti življenja, kjer imamo moža – ekonomsko vzgojnega partnerja (z minimalno komunikacijo po lastnih besedah) in ljubimca ali ljubimce v seksualnosti, čustveni ter ostali komunikaciji, ki pravite, da je že zdavnaj zamrla.
Prisilno iskanje “Per partes”, koščke človeškosti v različnih moških, bi tako bila enako prisilna, kot je sedaj odtegovanje seksa in čustvene ter fizične komunikacije.

Na vas je torej, da daste ženi ABSOLUTNO SVOBODO.. kar bi morali nekako že na začetku dati vedeti, da vam seksualnost in čustvena bližina ne mikata.. potem bi si lahko pri polni zavesti odločala, kaj želi narediti.. imeti z vami otroke, družino ali ne?
Če jo torej vsaj malo ljubite oz. imate v sebi vsaj nekaj človeškosti, ji boste ponudili omenjeno absolutno svobodo.. kar pa pomeni, da bo sama izbrala ali se bo od vas poslovila, izbrala poliamorno obliko življenja ali ostala.
Vse tri izbire pa nekako vseeno ne bodo “njena izbira”, saj je v njih prisiljena. Njena izbira bi bila v osnovi monogamna heteroSEKSUALNA pravljica, ki jo večina ljudi itak ne zna, niti ne zmore živeti.. s tem pa se seveda nekako uvrstita v “normalo” manipulativno ter izkoriščevalsko so-odvisnost, ki jo predstavlja večina slehernikov tam zunaj.

“Na zahodu nič novega.” Erich Maria Remarque

Saj ne bi imel nič proti če bi si žena seksualno svobodo izkoristila. Jaz je ne omejujem. Če bi bila drugje potešena bi bil vsaj doma mir. Ampak tega pa noče…

Motoristov v tejle temi je kar nekaj. Odpre jo 37, nato odgovarja 371 in sedaj še 321?

Multiple personality disorder? Različni ljudje? Ali zgolj ukana v stilu “Vaja v slogu”?

Provokacija pač.

Ampak, dajmo reči, da je vseeno to ena sama oseba, ki dejansko govori “resnico”. Glede na to, da ni bilo podanega nobenega odgovra na premnoga vprašanja, razen tistega, kjer se lahko spet tvorec teme znajde v vlogi žrtve.. imamo torej opravka s selektivno in visoko manipilativno osebnostjo.
Namen dopisa? Narcis na dopustu..

FIZIS
Je pa tu še pozabljeni aspekt, ki ga ni nihče pokril. Včasih lahko čisto fizičen problem povzroči nezanimanje za seks: recimo manjko testosterona..
Zapleti so še različni možni, a o tem bi znali več povedati zdravniki.

PSIHA
Obstaja tudi možnost obolenja, navkljub temu, da je pacient zdrav. Dr. Alojz Ihan v svoji knjigi Hvalnica rejšnemu telesu, opiše pacienta, ki mu noben zdravnik ne najde vzrokov, navkljub temu, da je ves čas resno bolehen, onemogel. Izkaže se seveda, da partnerica tako najeda moža, da le ta zboli.

V primeru odgovora zadnjega motorista321, bi pa to pomenilo, da se partnerja raje medsebojno najedata (v konkretnem primeru pač seks – lahko bi pa bilo karkoli drugega), kjer je bistvo skupnosti prav to najedanje in obsojanje. To je njuna skupna točka. Vzajemno ujetost v (samo)destruktivni krog.
In ne iskanje rešitve, recimo preveriti ali obstaja medicinski razlog.. ter seveda vztrajno hoditi na terapije, da se izlušči bistvo problema in s tem odpre pot za postopno izboljšanje, če ne že čisto fuktastično ozdravitev.

“Tako gre to “ pravi Kurt Vonnegut.

Mislim, da je za vsakogar najbolj boleča in ponižujoča indeferenca partnerja. Ponavljam vprašanje: zakaj si z njo, kaj imaš od tega? Poleg tega, da ne seksaš, praktično z njo tudi ne komuniciraš… Če ti partner reče: ni mi do seksa, kar najdi si koga drugega… ali obstaja še hujše ponižanje???

Praviloma je v partnerskem odnosu odgovornost za partnersko dinamiko razdeljena 50 : 50 na oba partnerja. Izjema so partnerski odnosi v kateri vlada fizično nasilje enega partnerja nad drugim, ampak sedaj o tem ne bomo pisali.

To kar počne vaša partnerka ni prav. Nihče, niti ona, vas nima pravice siliti v nekaj, kar ne marate. Zanimivo je, da če bi bila zgodba zamenjana v spolih bi verjetno bila reakcija forumašev precej bolj razumevajoča, in bi šla verjetno tudi v smer, da je moški kot ljubimec nesposoben, morda ne dovolj pozoren ipd. V tem primeru tega nihče ne omenja, čeprav obstaja velika verjetnost, da je dodaten odpor do seksualnosti nastal tudi zaradi nje. Odpor do seksualnosti (in dotika) se pogosto pojavi, če med partnerjema obstaja velika razlika v libidu.

Seveda se postavlja realno vprašanje, zakaj sta dve osebi, med katerima ni več praktično nobene izmenjave energije, sploh še skupaj. Ampak na to vprašanje sploh ni enostavno odgovoriti. Povsem mogoče je, da se imata oba še vedno rada (ali vsaj čutita pripadnost). Zelo mogoče pa je seveda tudi to, da zaradi depresivne klime niti en niti drug nimata moči prekiniti zveze ali pa zaradi svojega ‘nahrbtnika’ primarnih družin ne znata najti izhoda iz začaranega kroga.

Kakor koli, upam da si bosta poiskala kvalitetno strokovno pomoč, zdi se, da do sedaj niti eden niti drug ni uspel iskreno iz delegiranja odgovornosti za odnos na partnerja preiti na prevzemanje 50% odgovornosti za odnos.

Kot sem zapisal, se mi poraja sum, da ste v otroštvu doživeli travmo (ali ste to podedovali). Naj napišem nekaj več besed o tem, morda se boste lažje razumeli in morda boste posledično poiskali pomoč. Travma na nek način ustavi normalni biološki in psihološki razvoj otroka. Če se to zgodi zelo zgodaj (npr. med nosečnostjo, ob rojstvu ali tik po tem), se vitalna energija otroka razporedi samo na notranje organe in možgane. Roke, noge in koža pa le te ne dobijo dovolj. Posledica so slabše razviti receptorji in celoten živčni ustroj povezan s čutenjem dotikov, nežnosti, varnosti ipd. Otroci morajo ob vsem tem nekako preživeti, in kot odrasli pogosto razvijejo kompenzacijo na takšno pomanjkanje. Zelo pogosto gre kompenzacija v smer: “jaz ne potrebujem seksualnosti, dotikov, intimnosti”. To je v bistvu obrambna drža, saj dotiki in intimnost za človeka s to travmo pomenijo nevarnost. Kar opisujete bi lahko označili tudi kot motnjo avtističnega spektra ali motnjo senzorne integracije. Jaz sicer nisem specializiran za tovrstno diagnostiko, vendar takšnih primerov ni malo.

Lahko bi bila travma povezana tudi s tem, da mama zlorabi otroka za svoje potrebe. Tukaj ni nujno da gre za spolno zlorabo, ampak za travmatično dinamiko v odnosu mama-sin-oče (ali samo mama-sin). Sin v takšnem primeru razvije močno podzavestno agresijo do žensk, ki lahko privede do situacije o kateri razpravljamo v tej temi. Praviloma se sicer skozi to dinamiko razvijejo kasnejše BDSM prakse in drugo ekstremnejše seksualno eksperimentiranje …

Možnih je še nekaj vzrokov, katerih se verjetno ne zaveda niti motorist. Želim povedati, da situacija (če je resnična) ni tako preprosta in zahteva poglobljen vpogled v telesno dinamiko motorista in dinamiko sedanjega partnerskega odnosa.

Stepni Volk, hvala za vaše razmišljanje. Odgovarjam pod različnimi imeni ker mi tale forum ne pusti uporabljati originalnega imena – pravi da je že zasedeno. Ne vem zakaj ker registriral se nisem?

Mislim da je res kar pravite. Če bi bila to ženska težava bi bil kriv moški. Ali pa bi moral potrpeti. In biti razumevajoč do žene. Zakaj dvoličnost? Če ženski ni do sexa mora moški potrpeti. Biti razumevajoč. Se bolj potruditi. Če moškemu ni do sexa je pa to patološko????

Sploh ni res, da kar vsi tako razmišljajo. Tudi če greš brskat po temah o tem, boš našel odgovore, da je spolnost pomemben element zveze oziroma eden najpomembnejših elementov, zaradi katerih se zveza sploh razlikuje od dobrega prijateljstva.
Zato pa je tvoja žena tako uboga. Ker je mislila, da je našla ljubezen, našla je pa očitno le prijatelja za nekaj let, pa še to zdaj ni več, je samo hladen sostanovalec.
In ni fer, da si jo navezal nase, če veš, da ti ni do seksa. Enako bi napisala ženski. Brez telesnih dotikov in telesne ljubezni zvezi manjka lepilo in prej ali slej razpade; mogoče ne uradno in na papirju, za štirimi zidovi pa prav gotovo. Zakaj si nisi našel ženske, ki ji prav tako ni do seksa? Zakaj nisi bil odkrit do žene že na začetku in ji povedal, da tebi ni do telesnosti? To ti lahko očitam. Enako bi tvoji ženi rekla, zakaj je vztrajala s teboj, če je videla, da seks ne štima.

Aseksualnost za moje pojme ni patološka, za ostalo, kar si napisal glede telesnih stikov, pa ne morem presojati, ker nisem stručko.

Vaš odziv odraža in potrjuje, da vam je Stepni pravilno napisal. Vaše ravnanje je sadistično in manipulativno.
Zakaj?
Ker ste polni izgovorov.
Ne iščete pomoč in rešitev, ampak potrditev stanja v katerem ste, da bi ga lažje ohranjali še naprej brez slabe vesti.
V vaših zapisih, odgovorih nikjer ni izraženo absolutno nič, da bi podvomili vase, in poiskali strokovno pomoč, kar so vam že zgoraj napisali, strokovna oseba, g.Topovšek, kot tudi Stepni in ostali.
Ne, vi še naprej iščete izgovore za vaše ravnanje, celo tako, da obračate situacijo na nasprotni splol in se izgovarjate, da bi potem bilo pa drugače (če bi bili ženska, vas družba ne bi obsojala, ampak bi moškemu zgolj rekli, da mora potrpet).
Ne vem, ali res ne vidite, da se v OBEH (moški ali pa ženska, VSEENO!!!) primerih v odnosu vrši ZLORABA, ali pa ste tako patološko izkrivljeni, da vam je vseeno..??!…

Kar je pa vse najbolj zmotilo, v vašem primeru, je odtegovanje ČUSTEV POVSOD!
Tukaj ne gre, kolikokrat se komu seksa in na kakšen način (zato je skrajno manipulativno, da se izgovarjate, da bi moral partner “potrpeti”!).

Gre za to, da vi odtegujete praktično vašemu partnerju VSA ČUSTVA!

Ne da vam ni do seksa, ni vam tudi do dotika, objema, poljuba.

A hkrati, kako HINAVSKO PERVERZNO, ste pa KLJUBVSEMU naredili tri otroke!

In to JE MANIPULACIJA.

Če bi bili iskreni i zvesti samemu sebi, svojim aseksualnim tendencam, tega človeku, ki ga spoštujete in ljubite ne bi naredili nikoli.
Pogovorili bi se z njim že na začetku, mu povedali kako in kaj ne-čutite, dali bi mu SVOBODO ODLOČANJA ali naj z vami vztraja (terapija!) ali naj si ustvari življenje s kom drugim.

Hoteli pa ste egoistično osebo prikleniti nase, egoistično ustvarili familijo, in zdaj ste “opravili svoje”. Brez kančka empatije in spoštovanja do drugega. Da o ljubezni sploh ne govorim.
In ste ob tem še toliko psihopatski, da se mentalno omejeno “čudite”, zakaj partner pač ne potrpi…??!?

Skrajno bolano, sprevrženo, psihopatsko.

Ja, ste sadist, manipulator in psihopat.

Mi je samo žal, da za takšne primere ne obstajajo zakonske sankcije in kazni.

Definitivno si jo zaslužite, brez pardona.

Vaš odziv odraža in potrjuje, da vam je Stepni pravilno napisal. Vaše ravnanje je sadistično in manipulativno.
Zakaj?
Ker ste polni izgovorov.
Ne iščete pomoč in rešitev, ampak potrditev stanja v katerem ste, da bi ga lažje ohranjali še naprej brez slabe vesti.
V vaših zapisih, odgovorih nikjer ni izraženo absolutno nič, da bi podvomili vase, in poiskali strokovno pomoč, kar so vam že zgoraj napisali, strokovna oseba, g.Topovšek, kot tudi Stepni in ostali.
Ne, vi še naprej iščete izgovore za vaše ravnanje, celo tako, da obračate situacijo na nasprotni splol in se izgovarjate, da bi potem bilo pa drugače (če bi bili ženska, vas družba ne bi obsojala, ampak bi moškemu zgolj rekli, da mora potrpet).
Ne vem, ali res ne vidite, da se v OBEH (moški ali pa ženska, VSEENO!!!) primerih v odnosu vrši ZLORABA, ali pa ste tako patološko izkrivljeni, da vam je vseeno..??!…

Kar je pa vse najbolj zmotilo, v vašem primeru, je odtegovanje ČUSTEV POVSOD!
Tukaj ne gre, kolikokrat se komu seksa in na kakšen način (zato je skrajno manipulativno, da se izgovarjate, da bi moral partner “potrpeti”!).

Gre za to, da vi odtegujete praktično vašemu partnerju VSA ČUSTVA!

Ne da vam ni do seksa, ni vam tudi do dotika, objema, poljuba.

A hkrati, kako HINAVSKO PERVERZNO, ste pa KLJUBVSEMU naredili tri otroke!

In to JE MANIPULACIJA.

Če bi bili iskreni i zvesti samemu sebi, svojim aseksualnim tendencam, tega človeku, ki ga spoštujete in ljubite ne bi naredili nikoli.
Pogovorili bi se z njim že na začetku, mu povedali kako in kaj ne-čutite, dali bi mu SVOBODO ODLOČANJA ali naj z vami vztraja (terapija!) ali naj si ustvari življenje s kom drugim.

Hoteli pa ste egoistično osebo prikleniti nase, egoistično ustvarili familijo, in zdaj ste “opravili svoje”. Brez kančka empatije in spoštovanja do drugega. Da o ljubezni sploh ne govorim.
In ste ob tem še toliko psihopatski, da se mentalno omejeno “čudite”, zakaj partner pač ne potrpi…??!?

Skrajno bolano, sprevrženo, psihopatsko.

Ja, ste sadist, manipulator in psihopat.

Mi je samo žal, da za takšne primere ne obstajajo zakonske sankcije in kazni.

Definitivno si jo zaslužite, brez pardona.[/quote]

No Žarna in Lea39, pomoje malo preveč obsojate Motorista. Lepo je g. Topolovec povedal, da gre lahko za posledice travme. Motnja avtističnega spektra ali, morda, nekoliko shizoidna osebnost. Je pa dejstvo, da je težko živeti s takim človekom in… Motorist, tvoj primer je zame za obisk kakega terapevta. Ali pa sprejeti posledice, da bo žena našla drugega…. Brez medsebojne čustvene , telesne komunikacije ni za živet…

Vaš odziv odraža in potrjuje, da vam je Stepni pravilno napisal. Vaše ravnanje je sadistično in manipulativno.
Zakaj?
Ker ste polni izgovorov.
Ne iščete pomoč in rešitev, ampak potrditev stanja v katerem ste, da bi ga lažje ohranjali še naprej brez slabe vesti.
V vaših zapisih, odgovorih nikjer ni izraženo absolutno nič, da bi podvomili vase, in poiskali strokovno pomoč, kar so vam že zgoraj napisali, strokovna oseba, g.Topovšek, kot tudi Stepni in ostali.
Ne, vi še naprej iščete izgovore za vaše ravnanje, celo tako, da obračate situacijo na nasprotni splol in se izgovarjate, da bi potem bilo pa drugače (če bi bili ženska, vas družba ne bi obsojala, ampak bi moškemu zgolj rekli, da mora potrpet).
Ne vem, ali res ne vidite, da se v OBEH (moški ali pa ženska, VSEENO!!!) primerih v odnosu vrši ZLORABA, ali pa ste tako patološko izkrivljeni, da vam je vseeno..??!…

Kar je pa vse najbolj zmotilo, v vašem primeru, je odtegovanje ČUSTEV POVSOD!
Tukaj ne gre, kolikokrat se komu seksa in na kakšen način (zato je skrajno manipulativno, da se izgovarjate, da bi moral partner “potrpeti”!).

Gre za to, da vi odtegujete praktično vašemu partnerju VSA ČUSTVA!

Ne da vam ni do seksa, ni vam tudi do dotika, objema, poljuba.

A hkrati, kako HINAVSKO PERVERZNO, ste pa KLJUBVSEMU naredili tri otroke!

In to JE MANIPULACIJA.

Če bi bili iskreni i zvesti samemu sebi, svojim aseksualnim tendencam, tega človeku, ki ga spoštujete in ljubite ne bi naredili nikoli.
Pogovorili bi se z njim že na začetku, mu povedali kako in kaj ne-čutite, dali bi mu SVOBODO ODLOČANJA ali naj z vami vztraja (terapija!) ali naj si ustvari življenje s kom drugim.

Hoteli pa ste egoistično osebo prikleniti nase, egoistično ustvarili familijo, in zdaj ste “opravili svoje”. Brez kančka empatije in spoštovanja do drugega. Da o ljubezni sploh ne govorim.
In ste ob tem še toliko psihopatski, da se mentalno omejeno “čudite”, zakaj partner pač ne potrpi…??!?

Skrajno bolano, sprevrženo, psihopatsko.

Ja, ste sadist, manipulator in psihopat.

Mi je samo žal, da za takšne primere ne obstajajo zakonske sankcije in kazni.

Definitivno si jo zaslužite, brez pardona.[/quote]

No Žarna in Lea39, pomoje malo preveč obsojate Motorista. Lepo je g. Topolovec povedal, da gre lahko za posledice travme. Motnja avtističnega spektra ali, morda, nekoliko shizoidna osebnost. Je pa dejstvo, da je težko živeti s takim človekom in… Motorist, tvoj primer je zame za obisk kakega terapevta. Ali pa sprejeti posledice, da bo žena našla drugega…. Brez medsebojne čustvene , telesne komunikacije ni za živet…[/quote]

Ne gre za obsojanje njegove “bolezni”.
Gre za to, da je človek manipulator, ki si pomoči pravzaprav ne išče in ne želi (beri pozorno njegov odziv na nasvete, ki jih je dobil od g.Topovška, Stepnega ter ostalih).
Išče zgolj potrdilo, potuho, da lahko brez slabe vesti še naprej živi enako kot do sedaj.
Išče trepljanje po rami, da je čist ok.
In ja, to je vredno tudi kaj več, kot obsojanja.

Da strinjam se, obstaja precej dvoličnosti, ki gre v škodo moških, toda bodimo iskreni, je tudi precej dvoličnosti, ki gre v škodo žensk. Žal je zelo malo ljudi (moških in žensk) dobro čustveno opolnomočenih, ko govorimo partnerskih odnosih, tako da vi niste v tem pogledu prav nič boljši ali slabši. Pa vendar to ne pomeni, da je to v redu. Celo več, v splošnem veliko pomembnih mest v družbi zasedajo ljudi z močnimi patološkimi vzorci. V družbi prevladuje narcistična miselnost, kjer je pomemben sam JAZ. Posledice tega se zelo jasno kažejo v okolju in odnosih.

Moja naloga ni, da vas sodim. Zame vaša partnerka ni žrtev, dokler jo s pištolo in grožnjami zoper lastno življenje, njeno življenje ali življenje otrok ne priklepate na sebe. Oba igrata ‘igro’ soodvisnosti in oba potrebujeta veliko dela na sebi, da bosta znala bolj opolnomočeno nastopati v odnosu, ali bosta znala poiskati vsaj svojo pot. Kar se mene tiče lahko tudi ostaneta tu kjer sta.

Koliko je v vas patoloških elementom v resnici ne vem. V prvem prispevku sem napisal, da glede na vaš opis obstaja potencial za to. Če želite izvedeti nekaj več, boste mogli priti k meni osebno. Tako bom lažje ocenil kakšno je izhodiščno stanje in kakšni so potenciali za spremembo. Imam sočutje do vas in pripravljen sem vam pomagati, kolikor zmorem.

Vi trdite, da imate pravico biti aseksualni do vaše partnerke. Da, imate vso pravico. Hvala bogu, tudi zakonodaja to omogoča. Kaj pa sedaj? Kam od tu naprej? Kaj boste naredili sedaj, ko veste, da je lahko vaše aseksualno stanje in zavračanje intimnosti samo posledica nečesa? Seveda je mogoče, da reverzibilni proces sploh ni mogoč (čudeža čez noč vam vsekakor ne morem obljubiti). V tem primeru je mogoče samo sprejeti stanje takšno kot je.

Povem pa vam nekaj, kjer obstajata hrepenenje in volja, obstaja tudi pot.

Kjer tega ni, nastavka za spremembo ni. In če vi prevzemate polno odgovornost za to, potem ste lahko pomirjeni. Recite svoji ženi: “Jaz sem aseksualen in menim, da ni možno prav ničesar narediti glede tega. Ne morem ti nuditi tega kar želiš, sem takšen kot sem. Razumel bom, če boš odšla …” Od tega stavka naprej vas ona nima več pravice čustveno izsiljevati in ima na voljo samo dve možnosti, ali sprejme situacijo takšno kot je, ali odide. Če s čustvenim izsiljevanjem nadaljuje s tem izvaja nasilje nad vami.

Ta je pa dobra!
Ona izvaja čustveno nasilje… res gre tu za nezdravo simbiotično razmerje (ker ona še vedno vztraja v njem), ampak izjava o njenem čustvenem nasilju je zelo pretirana, neustrezna.

Mislim… tip je bil ŽE OD VSEGA ZAČETKA neiskren, saj mu že tedaj ni bilo do seksa. Zavestno in hote ji je naštepal 3 (!!!) otroke in jo s tem za lep čas “zamotil” in hkrati priklenil, zvezal v nemogočo situacijo, obenem pa okolici (in sebi?) dokazal, da je z njim vse OK. Zame je to naklepno dejanje! Nato pa si po pilatovsko umije roke in izjavi, da je s tem “zadostil prokreaciji”. Skratka, dobro se zaveda kaj počne, tudi naslov teme je samozavesten stejtment: Zveza brez sexa mi ustreza! Ne pa recimo: Zveza brez sexa uničuje najino partnerstvo… . Tudi sicer izraža predvsem začudenje nad njenim nezadovoljstvom z “idiličnim in samozadostnim” stanjem zveze. “Zvezo” (btw, zelo dober pomenski opis njunega partnerstva) je uredil izključno po svoji meri – njej pa določil vlogo sobnega fikusa.

Meni je čudno že to da ti sploh živiš takšen zakon in v to siliš še ženo.A ne bi raje bil sam ona pa z nekom drugim ? A nimaš jajc da bi ji kaj takega predlagal ? Mislim kakšen zakon pa je to ? ti imaš pa res probleme …..po moje tudi z njo ni drugače da tega ne prekine.Ja vrzite karte na mizo in konec.ti si najdi manjše stanovanje da bodo na obisk lahko prišli otroci ona si pa tudi naj poišče kakšen nov dom.Ker tole no tole je pa katastrofa….