Najdi forum

Pozdravljeni!

Zanima me, koliko se svakinja vmešava in vtikuje v vaše družine?
Imam dve svakinji. S prvo se odlično razumemo, vse štima, zaupanja vreden odnos, spoštovanje in medsebojna pomoč.
Pri moževi sestri pa je zgodba drugačna. Problem je namreč, da nas svakinja s svojimi kolegicami, ter tašča skupaj s svakinjo obrekujejo vedno in vsakič, ko je prilika.
Nikoli mi ni na misel kaj takšnega prišlo, da se to dogaja, a sem bila priča enemu od takih dogodkov, kjer so nas obrekovali z vseh koncev- od tega, kako oblačim dojenčka, zakaj mu dajem pajaca za spat,…s čim ga mažem, kakšno službo imam, kako je mož- sin in brat- len, kako imamo pospravljeno, s čim peremo cunje.
Tašča se je zgražala nad tem kako jaz vse imam, ….pa avto, pa moža,… Velikokrat dobre stvari obrneta obratno. Vse to se dogaja konstantno, ni šlo za en dogodek. Izgleda kot da je to njun šport.
Moram reči, da me je precej prizadelo in v meni povzročilo precejšnje nezaupanje in ustvarjanje precejšnje distance.
Prizadela me je tudi svakinja, saj v vsem tem ni bilo z njene strani niti enega stavka, s katerim bi bil nam v korist.
Kako vi rešujete takšne nebuloze in kako, da vas ne prizadene?

Želim ti, da bi se že nehala ukvarjati s svakinjami in taščami in končno začela živeti. Poglobi se v to, kaj se kuha v tebi, da si tako fiksirana na odnose z ljudmi, ki ne bi smeli imeli nekega bistvenega vpliva na tvojo srečo.

Žarna, tudi sama premišljujem v tej smeri kot najboljšo rešitev vsega tega.
Hvala.

nova
Uredništvo priporoča

tudi jaz se strinjam s predhodnicami. Drugi lahko vplivajo na tvoje življenje le toliko, kolikor jim ti dovoliš.
Bolj se boš sekirala zaradi obrekovanj, bolj bodo one obrekovale (ker jim bo to zanimivo.)
Obrni taktiko ter se ne meni za vse to. Vem, da bo težko, vendar na koncu se ti bo izplačalo

____________________________________________________________________________________________________ [i]“There are only two ways to live your life. One is as though nothing is a miracle. The other is as though everything is a miracle.” [/i] ― Albert Einstein

Js imam isto situacijo. Lahko rečem, da se ne zmeni za obrekovanje, vendar vem, tud po svojih izkušnjah, da ni enostavno.
Js sm prišla k hiši (kjer živita tudi tašča in tast) pred desetimi leti. Šli smo čez vse faze. Najprej se je tašča obnašala, kot da sva z možem smrkavca. Drla se je na naju, naju psihirala, če sva kam šla, se vtikala v najin dnar, prosti čas…da ne grem v detajle, ker mi bo še slabo, pa sem šla čez to, kao se ne zmenim za tak odnos, je prešla na drugo fazo-fazo žrtvenice…kao kako sem js boga in kako sem v življenju pretpela, zdaj me pa še vi…pa spet ne bom šla v detajle…pa sem prisluhnila, kdr se mi je zdelo, da želi mojo ramo za potožit, zraven pa sem se delala, da me ne gane, ker nam s tem pere možgane in delamo vse po njeno…no pa smo prešli na naslednjo fazo.prilizoavanje…pa sem mislila, končno smo vzpostavili normalen odnos—na kar slučajno ujamem pogovor med taščo in svakinjo, v katerem sem bla vse, sam človek ne. Spet se delam, da me ne gane, čeprav me in zelo me boli.
Tako da ja, razumem te. Js sm nehala zaupat in verjet v ta odnos, ki sicer itak nkol ni bil zgrajen na nekih temeljih medsebojnega spoštovanja, iskrenosti…Upam vsaj da ne živiš z njimi, tako kot jaz. Če si vsak dan z njimi in se morš še delat zarad ljubega miru, se ti s časoma začne mešat…

New Report

Close