Imam problem in sicer s fantom bova sedaj v zvezi eno leto. Vse je bilo uredu in lepo med nama lepo se je obnašal do mene me crklal…pred 4 meseci se je pa to vse spremenil zacel se je grdo obnasati do mene me zaliti kadar ga prasam kaj je narobe reče, da težim nimava si več kaj napisat sedaj je našel izgovor, da mu ne zaupam da mi more vedno povedati kje je ampak tako sva delala od zacetka in nevem zakaj sedaj nebi. Kadar mu recem naj me poklice kao pozabi ali pa najde izgovor. Govori pa samo ce bos nehala težit bo use uredu. Ampak jz ne prenesem taksnega obnasanja in doskrat me je tudi zafrknil in sel rajsi s prjatli ven. Kadar se hocem pogovoriti mi rece da spet tezim da nc ni narobe, da me ma se zmeram rad. Ne vem kaj naj naredim tako da prosim za pomoc.

Malo informacij, razumem, da se je njegovo obnašanje spremenilo. Zakaj najbrž ti veš sama. Nekaj se je moralo zgodit. Težko komentiram, manjka mi informacija npr. koliko sta stara, pa kako tale vajina veza poteka – koliko je oddaljen od tebe, kje se dobivata (pri tebi, pri njemu),…

Zakaj čutiš, da bi mu morala težit ?…ti je dal razlog in je to res, ali pa ga ti samo vprašaš, ker preprosto želiš vedeti kje in s kom je, kar je povsem normalno in prav.

Dopisujeta se, ja ok, se ne moreta kar pogovarjat? Res pa je da naše boljše polovice niso ravno očarane nad našim klicanjem in preverjanjem, ko so zunaj s prijatelji. To je čas, ki ga je namenil njim. En sms jih še ne bo pobral, kar naprej pa ni ravno zabavno, pa najverjetneje mu kdo iz družbe še reče, da sedaj bo pa videl, kaj se to pravi, ko ima ženska glavno besedo ipd.

Na hitro sem dobil občutek, kot da so ga frendi malo “spreobrnili” s kakim podjebavanjem okrog tega, da se ti vedno in povsod oglaša. Če je to, potem je možno, da so mu kolegi malo zamajali prepričanja, da je to, kar počne, dobro, prav. Malo ga potipaj na tem področju.
Možno je seveda, da res pretiravaš zaradi lastne nesigurnosti in možno je tudi, da je on en čas to še toleriral v upanju, da se bo s časom zmanjšalo (pokazal, da ga moti, pa morda ni).
Seveda to še nič ne pomeni, da le vsesti se morata in si vse povedati. Informacij pa res nimamo prav točnih, da bi lahko karkoli točno analizirali, je bolj ugibanje.

Partner je šel gledat nogometno tekmo (svetovno prvenstvo ali kaj je že bilo, mogoče evropsko) v gostilno s prijatelji. Med polčasom me je poklical, zadaj so ga že zafrkavali, da je copata … Pa se je samo režal v telefon, da imajo ostali vsi izklopljene, ker so jih ženske morile že med tisto studijsko oddajo pred tekmo, da kdaj pridejo, kje so in bla bla bla. S prijateljem gresta enkrat na teden na rekreacijo in potem na obvezno pivo in oni je cel živčen, ker samo čaka, kdaj bo klic … kje si, pridi takoj domov. Ni mu fajn.

A veš, kako pravijo: pes se ne trga z verige, če je dovolj dolga. Skoraj vsak človek rabi tudi nekaj svojega prostora in časa. V navalu začetne zaljubljenosti ti nenehen stik ni odveč, počasi pa te to lahko začne dušiti. Pusti ga malo pri miru, počakaj, da se on sam od sebe javi. Mogoče mu je enostavno res samo nadležno, ker ti mora povedati za vsak prdec. Meni vem, da bi bilo. Pokliče prijateljica, če greva na sprehod/kavo in grem. Ne javim takoj partnerju. Oziroma mu sploh ne javim. Povem, ko se vidiva.

Vajina veza prerašča začetno zaljubljenost, v kateri sta živela v iluzijah kakšen naj bi bil oni drugi, v nekaj kar naj bi se razvilo v večjo čustveno povezanost… in se je zataknilo, ker imata vsak svoje predstave o tem kako naj bi vse skupaj izgledalo.
Na eni starani tvoja “radovednost” kje se on nahaja v vsakem trenutku. Od kod potreba vse to vedet?
Na drugi starani njegovo trmoglavljenje s “svobodo”, ki je lahko tudi izgovor, beg pred preveliko čustveno povezanostjo, ki je ni vajen, je ne pozna, mu je tuja… zato se izmika.

Če izhajamo iz predpostavke, da drugih ne moremo spremenit, se lahko vprašaš kaj ti delaš takega, da se on obnaša na tak način, da tebe moti in kako bi te stvari naredila drugače, na drug način, da bi vseeno vedela vse tisto kar te zanima hkrati pa on ne bi imel občutka ujetosti?

Odgovor (pomoč) v nekaj opornih točkah:
1. Postaviš se v njegovo kožo – lociraš stvari, ki ga motijo.
2. Se mu opravičiš in spremeniš tiste stvari, ki ga motijo in ki jih lahko spremeniš, da ne izgubiš sebe.
3. Jasno mu poveš, da te njegove žalitve bolijo.
4. Jasno postavi mejo glede žalitev, če te še naprej žali.
5. Ga sčevljaš, če prekorači mejo, saj te nima rad oz. nista za skupaj. In začneš z fazami žalovanja.

Pozdravljeni.

Tudi meni manjkajo informacije o tem koliko sta stara, ali živita skupaj, na kakšen način vas žali in se grdo obnaša do vas?

Menim, sicer, da so moji predhodniki podali korektne odgovore, zato nima smisla, da bi se ponavljal. Skupnih dogovorov v odnosu se je sicer potrebno držati. Če se vidva dogovorita, da vas pokliče, potem je prav, da vas pokliče. Je pa dogovor vedno dvostranski. Če vi to samo pričakujete ali mu ‘ukažete’, ali to izsilite, potem to ni dogovor.

Seveda pa je zelo mogoče tudi, da se vaš partner res vede zelo pobalinsko. S takšno osebo je težko funkcionirati. Partnerski odnos namreč zahteva določeno stopnjo zrelosti. Žaljenje na eni strani in pretirana kontrola na drugi strani ne moreta biti del kvalitetnega partnerskega odnosa.

Ključno.

Vesel si, ko sta spet skupaj in se čutiš ob njem doma.

Lahko pa da ima tudi že drugo in sedaj izvaja izpade/napade, zato da bi ga ti dala na čevelj (in imela slabo vest potem)… zato, da bi lahko potem kasneje igral na tvojo slabo vest, ko in če bi mu rezerva ušla.

Sedaj so pa vse teorije na mizi !