Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi Oče me ponižuje, ko je v svojem elemntu, kako se naj pobere…

Oče me ponižuje, ko je v svojem elemntu, kako se naj pobere…

Gospod Boštjan, prosim, rabim pomoč, vzpodbudne besede…

Sem živeča pri starših, plačujem za stroške, najem si ne morem privoščiti, kajti trenutno imam minimalno plačo…Želim pa čimprej na svoje in delam na tem, šparam, kolikor pač lahko ob tej plači.

Včeraj pa je izbilo še zadnje spoštovanje do očeta, ne morem in ne zdržim več njegovih poniževanj, ciničnih pripomb do mene, mame, stare mame. 🙁 Je živčen kolerik. Vse bolj postajam živčna tudi jaz, tudi vzkipljiva. Ko sem razbila eno stvar, ne pomnim, kdaj se mi je to nazadnje zgodilo, je tako vzkipil in histerično drl na mene, pi… ti m…. vse uničiš in to ponavljal ene 5minut, da sem bila prav šoku. In to je bilo res dretje. Ker pa sama ne zdržim žalitev, mu povem glasno svoje tudi nazaj, posledično se vsi deremo in skregamo. Ali je to normalno?

Bog ne daj, da narediš kaj narobe pred njim. Kaj sem šele poslušala, ko sem bila brez službe. Nič ne delaš, smrklja, tudi prokleta in podobne besede. Potem čez eno uro pa kot da nič ni bilo in me še lepo prosi za pomoč, če kaj potrebuje.

Kakšen oče je to, kateri hčerko pošilja v tri krasne, ki jo žali? Ne žali samo mene, ampak mama se je sprijaznila, mi reče, kam pa naj ona gre. Za nameček še včasih z njim potegne. A ko se na njo spravi, potem pa v jezi, kakšen je, mu govori psihopat in še hujše besede letijo med njima, če ji rečem kaj proti njemu, pa sledi ja, kam pa naj gre. Na koncu se še ona na mene spravi, da prenese negativno energijo. Žalostno in katastrofa. Kakšni starši to?

Je to moška depresija, dednost, tudi njegov oče se je tako znašal nad družino? Kako prekiniti tak vzorec, strokovna pomoč? Enkrat želim spoznati vredu partnerja, ne želim si prenesti teh vzorec v mojo zvezo oz družino, ne prenesem in ne želim, da bi se partnerja žalila. Že v moji prvi zvezi je takratni fant postal podoben fotru. Žalitve, če sem kaj narobe naredila pa dretje. Še dobro, da sem odšla, ampak prišla sem domov, kjer je pa isto oz. še huje. Kako naj se rešim tega?

Prosim, svetujte mi…

Jaz osebno ti predlagam, najdi si fanta in se odseli.

Pozdravljeni.

Žal mi je, da morate prenašati očeta, ki vas ponižuje in predvsem, ki vam daje zgled nefunkcionalnega očeta/moškega. Žal nekih spodbudnih besed nimam, le to, da imate kot odrasla ženska pravico in dolžnost postaviti se na svoje noge. Obe z mamo vztrajate v odnosu zaradi soodvisnosti. Soodvisnost se vzpostavi pri ljudeh, ki zaradi izkušenj vezanih na svoje nefunkcionalne starše tolerirajo precejšnjo stopnjo nasilja oz. destruktivnosti.

Duševne motnje so praviloma kombinacija dednosti in doživetih vzorcev v otroštvu. Vedno bolj gredo znanstveni dokazi v smer, da je ob rojstvu nek DNK vzpostavljen, vendar pa lahko okolje do neke mere stimulira spremembe v DNK v zgodnjem otroštvu otroka.

In žal je tako kot ste napisali, obstaja možnost, da boste tudi vi pristali na enakem. Vaša podzavest namreč takšen nefunkcionalni vzorec dojema kot normalen, pa ne samo to, obrambni biološki mehanizmi se zgradijo okrog teh vzorcev in ustvarijo tudi biološko potrebo po ponavljanju le tega – podobno kot odvisnik vedno znova posega po drogi, čeprav ve, da to ni dobro zanj.

Nič kaj spodbudno, vem. Vendar je zelo pomembno, da se začnete zavedati svoje odgovornosti do sebe. Kot odrasla oseba ste samo vi odgovorni za sebe, svojo blaginjo in srečo.

Ne sprejmem razlage, da se ne morete odseliti, ker nimate dovolj denarja.

Z minimalno plačo si lahko plačate najem majhne sobice, plačate vse stroške in še terapevta (ali terapevtko), pa vam še vedno ostane nekaj denarja.

Slednje vam res toplo priporočam. Na ta način boste lahko začeli stimulirati pozitive miselne, čustvene in vedenjske vzorce. Sami boste največ naredili s sprehodi v naravi, udeležbo na kakšnih skupinskih aktivnostih (pohodništvo, joga, aerobika, petje …). Odlična izbira bi bila tudi terapevtska skupina.

Želim vam vse dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor
nova
Uredništvo priporoča

tak je bil moj foter, mama podobna tvoji (da kao drži s tabo, v resnic pa ga podpira). jaz sem za svojega fotra ugotovila, da ima mejno osebnostno motnjo. pri tej “diagnozi” mi je pomagala knjiga Čustveni vampirji, predvsem pa forum tukaj gor: MOM- svojci. po tem se mi je vse poklopilo, prej sem bila v gozdu pa nisem videla drevesa pred sabo 🙂
ne živim doma, stiki so minimalni. hvala bogu, ker doma so ISTI!, pa je minilo od selitve več kot 15 let .

Druge rešitve ne bo, kot da takoj odideš od doma. Najdi si sobo, če nimaš za stanovanje, morda lahko dobiš tudi mesto v kakšni varni hiši, ker to kar preživljaš, je hudo nasilje, ki pušča posledice.

Menim, da ob še tako skromnem dohodku, lahko odideš na svoje.
Mnogo je oglasov, kjer študentke ali mlade zaposlene iščejo cimre v stanovanjih, ker želijo biti na svojem, celotne najemnine pa ne zmorejo same.
Imela boš svojo sobo, delili pa si bosta kuhinjo, kopalnico in dnevno sobo.

Razen, drugi vidik je, da bi morda kdo rekel, ” z nekom skupaj pa res ne grem živet!”, to pa bi pomenilo, da doma morda res ni najbolj fajn, je pa še vseeno boljše kot drugje.

Vedeti moraš, da dokler si pod streho staršev (ali koga drugega) se pač prilagajaš in prenašaš muhe svojih staršev. Res je da način tvojega očeta ni pravi, pa vendar očeta spremenila ne boš, imaš le možnost, da morda spremeniš sebe. Poglej mamo, verjetno že 30 let stoka in joka zaradi očetovih muh, pa je še vedno tam (tudi moja je taka) potem je pozitivnega že več kot negativnega! Ti pa če res želiš, napravi korak!

https://www.mojcimer.si/seznam
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=11023720
https://www.facebook.com/cimri.slo
http://www.salomon.si/oglasi/nepremicnine/sostanovalci

Draga “občutljiva duša”

V resnici nisi tako občutljiva in nemočna; že zato, ker si se opogumila se zazreti v realnost in normalnost.
Kako je sedaj s tabo po vseh teh nasvetih ?
Si že ukrepala?
Če še nisi, ukrepaj takoj.
Imaš svojo službo, imaš prihodek, čeprav omenjaš, da je nizek – pa vendarle je. Če plačuješ doma, najbrž še lahko plačaš kakšno najemniško sobico, kamor se preseliš in dodobra začneš skrbeti za svoje blagostanje.
Ne bi ti priporočala, da si takoj najdeš fanta in se odseliš. Najprej stran od teh odnosov in kot priporoča Boštjan – vključi se v skupino, kjer boš vsa doživetja v primarni družini lahko predelala v varnem okolju.
Le pogumno in sporoči, kako ti gre .

New Report

Close