Najdi forum

Pozdravljeni.

Nisem vedela, kako naj dam naslov tej temi. Sem 30-letno dekle, živim na svojem s fantom, s katerim sva v zvezi že od najstniških let, imam v redu službo, v redu družino, tudi s partnerjevimi starši in sorodniki se lepo razumem. Sem komunikativna, imam se tudi za dokaj inteligentno, oz. nimam se za neumno. Ko pa pride do družabnega življenja se stvari zakomplicirajo. Včasih se že v družbi počutim skrajno nelagodno in nesamozavestno. Med pogovorom razmišljam o tem kaj naj povem da ne bo komu neprijetno, da koga ne užalim ali pa da si ne bo kdo česa slabega mislil o meni. Počutim se zelo nesamozavestno (gršo od ostalih denimo zaradi krivih zob, debelosti) in zaradi tega tudi manjvredno. Ne maram biti v središču pozornosti, po drugi strani pa zelo rada komuniciram z ostalimi. Tudi ali pa pogosto šele takrat, ko se z družbo že razidemo začnem premlevati kaj smo se pogovarjali, kaj sem rekla, ali sem izpadla “ok”, ali sem zaradi česarkoli izpadla “čudno”. Namesto, da bi si rekla “ok, to sem jaz in stojim za svojimi besedami” se kar naprej prilagajam družbi s katero sem obdana, včasih celo do te mere, da kar malo izgubim del sebe in govorim stvari, ki so za njih sprejemljive, da se ja počutim pripadno. Po drugi strani pa je fant precej direktna oseba in stoji za tem kar pove, pove tako kot je, četudi se ljudje z njim ne strinjajo ali pa imajo njegovo razmišljanje za nenavadno in v teh situacijah pogosto posegam v debato na ta način, da probam nekako po ovinkih omiliti zadevo. Ne vem ali razumete o čem govorim, ker sem še sama precej zmedena.
Zanimivo je tudi to, da imam največje težave v komunikaciji s sorodniki. In pa z ljudmi, ki jih spoštujem. Teh pa je precej, v večini ljudeh najdem nekaj dobrega in jih spoštujem, razen če gre res za nekoga nesramnega in brezobzirnega. Verjetno je edina oseba, pred katero sem res 100% takšna kot sem, brez pretvarjanj, brez skrivanja, moj fant. Kot rečeno imam fajn družino, prijatelje, celo eno zelo dobro prijateljico, ki mi pove vse in je zelo odprta do mene, vendar do vseh naštetih sem nekoliko zadržana in se ne odprem popolnoma, raje se prilagajam.
Službeno sem zelo veliko v stiku z neznanci in tudi z njimi mi ni neka težava komunicirati, ker pridejo in gredo, ne obremenjujem se s tem, kakšno mnenje si ustvarijo o meni – no, malo že, ampak ne tako zelo, da bi to premlevala še potem, ko že gredo. Medtem ko se pred znanci, sorodniki včasih počutim, kot da menjam osebnosti. Pred vaškimi, kmečkimi ljudmi sem ena oseba in se pogovarjam tako, da je njim všeč, pred nekimi mestnimi ljudmi sem druga. Pri obojih pa veljam bolj za umirjeno dekle in glede tega bi izpostavila to, da nad nečakinjo ne bi nikoli povzdvignila glasu ali pa pokazala malo več odločnosti v družbi takrat ko bi morala, ampak se obnašam tako milo, da celo otrok prepozna mojo nesamozavest in me ne upošteva.

Upam, da nisem preveč zmedeno napisala vsega skupaj. Res mislim, da je šlo vse skupaj predaleč in me zanima kaj vi menite, kot strokovnjak? A se vam zdi, da bi morala poiskati strokovno pomoč, da bi mi pogovor o tem lahko pomagal? A ponujate terapije kje v okolici Novega mesta?

Se lepo pojasnjeno v knjigi, ki obravnava dva pola človeških duš: introvertov in ekstrovertov – Susan Cain, TIHI (moč introvertvov v ekstravertnem svetu)
[img]http://www.bukla.si/upload/book_media/22380_17765.jpg[/img]

Za pokušino pa njeno TED predavanje: The power of introverts

Z ameriško globalizacijo, je prišla v ospredje ekstrovertna osebnost, kot tista “vredna”. Američani so si izmislili, da se je potrebno na fotografijah smejati.. pred stotimi leti, so se na fotografijah smejali samo otroci in debili.. v Rusiji (kot drugih državah, ki so manj pod vplivom Zda,) se vedno tako mislijo.

De omnibus disputandum..

Pozdravljeni.

Hvala za vaš prispevek. Kot ste sami namignili, večina dilem, ki jih izpostavljate izhaja iz vaše nesamozavesti. Ego (jaz) je pri osebah, kot ste vi vzpostavljen, vendar pa je v večini primerov zadržan, se ne izrazi. To kar opisujete je neke vrste podrejeno prilagajanje (v Core Energetics temu rečemo ljubezenska maska), vse samo zato, ker je v vaši podzavesti prisoten strah pred polnim izražanjem svoje volje, mnenja, mej, odločnosti … Pogosto je to posledica tega, da je bil vzorec vzgoje usmerjen v agresivno in/ali pasivno agresivno (manipulativno) omejevanje volje otroka.

Kaj točno je vaš izziv in predvsem kako se lotiti tega izziva težko napišem na pogladi prispevka, ki ste ga podali. Vsekakor bi šel proces v smer zavedanja (in sprejemanja) telesa in izražanja lastne volje in asertivnosti.

V sredini aprila bom začel ponovno delati tudi v Ljubljani. Prijavite se na eNovičnik in boste v kratkem prejeli obvestilo o točni lokaciji. Lahko pa mi že sedaj pošljete e-pošto in vas kontaktiram, ko bodo znane vse podrobnosti.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

New Report

Close