Nujno rabim pogovor

V kolikor želite strokovno pomoč, sem vam na voljo.
Obstajajo tudi brezplačne telefonske linije za pomoč ljudem v duševni stiski (SAMARIJAN …)

Svetujem vam, da spremenite položaj svojega telesa takoj ko je to možno v izrazito pokončno držo, dvignite roke in glavo … vztrajajte nekaj sekund v tem položaju in potem to ponovite … pojdi na sprehod ob obali … bodite na soncu in svežem zraku.

Za družbo se začnite udeleževati kakšnih skupinskih hobijev (petje, joga, aerobika, prostovoljstvo …) zagotovo boste našli nekaj kar vas veseli.

Oh, hvala, Bštjan.
Vem, da bi morala napisati kaj več, ampak sploh ne vem, kje naj začnem. Vem samo, da zdaj ni dobro, da sem sama. Verjetno je odveč povedati, da sem strahotno razočarana.
Verjetno bi res rabila strokovno pomoč, toda- saj sploh ne vem kaj naj zdravnici povem, da me bo vzela resno.

Težko vam svetujem bolj konkretno ker ne vem v kakšnem stanju ste in kakšen je razlog za to.

Družinski zdravniki naj bi bili vsaj v osnovi usposobljeni, da prepoznajo različna stanja čustvovanja. Predlagam, da ji poveste zadeve takšne kot so. V kolikor se gre za težjo duševno stisko ni treba, da greste k zdravniku, lahko stopite v kontakt tudi z najbližjo psihiatrično bolnišnico brez napotnice. Imajo tam tudi klinične psihologe, ki se bodo pogovorili z vami.

Za telefonske linije za pomoč v duševni stiski pa sem vam tako že napisal.

Pozdravljeni, ne vem pod katero temi naj pisem zato sem se odlocila, da bom kar tukaj napisala moj problem. Danes praznujem svoj 21. rojstni dan, ki sem ga zelela praznovati z druzino in jih nekam odpeljati. Zjutraj sem se uredila in mami predlagala da se gre se odma urediti da gremo praznovati moj rojstni dan , na kar je ona dodala da ne bo sla nikamor nato sem ji cez 10 min se 1x rekla, naj se uredi da gremo na kar je ona rekla da ne bo sla naj raje z prijatelji praznujem da ima ona veliko dela danes in da ima jutri sluzbo. To me je zelo prizadelo, ker z druzino ne hodimo vn svak ima svoje obveznosti. Zato sem si res zelela da ga praznujemo skupaj potem zvecer bi pa sla z mojimi prijatelji vn. Zelo mi je tesko nemorm nehati kolati, da ji je delo bolj pomembno kot hcerkin rojstni dan, zalomila sem se…. Tako zelo mi je teško da sem morala tukaj napisati ceprav sklepam da boste rekli da sm ze dovolj stara da nisem već otrok da bi praznovala rojste dnevne z starsi in da je to otrocje.

Drugace pa sm s svojo družino zelo povezana tutdi z mamo se odlično razumeva vendar to danes me je moćno prizadelo.

Tukaj sem se ispovedala zato,ker nikomur drugemu nimam za povedati in si olajsati duso. Zanim me pa samo ali je bila moja reakcija napacna (otrocja) ali je mama naredila napako.

V naprej se zahvaljujem za odgovor in vam želim lep dan še naprej!

Mogoče bi ji mogla že malo prej povedati, da si želiš praznovanje v okviru družine oz skupaj preživet dan. Če ima mami jutri službo in se več stvari za urediti, lahko da ni pričakovala tvoje želje in se ji pač ni danes dalo nikamor. Še vedno lahko praznujete kak drug dan, pa da se vnaprej dogovorite kdaj. Ne bodi žalostna, poklici prijatelje, ali pa pojdi kar sama malo na sonček. Za počutje je najslabše, če sedimo sami doma in tipkamo po telefonu..

Najlepša hvala za vaš odgovor in čas, ki ste si ga vzeli da ste mi odpisali. Zdaj sem že bolj pomirjena. Z mamo sva se dogovorili da gremo praznovati drugi dan skupaj, ceprav sem umrla res zeljo da danes praznujemo vendar je tako naneslo… Želim vam vse dobro.
Lep pozdrav! 🙂

Nisi naredila napake, tvoja poteza je zelo lepa in topla.

Mama bi seveda normalno morala biti vesela tvojega povabila. Njena odklonitev nima veze s teboj. Lahko, da ima sama s seboj preveč opravka, je zagrenjena, ali ni navajena takih topli potez in povabil k druženju. Povej ji, kako si doživela njeno zavrnitev, boš videla, kaj ti bo odgovorila.

Težko je odrasti, ko spoznavamo, kako starši niso perfektni.