Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi Partner, spoznan preko interneta vs. partner, spoznan v živo!

Partner, spoznan preko interneta vs. partner, spoznan v živo!

Živjo.
To temo sem ustvaril z željo ustvarjanja neke teorije o spoznavanju oz. želji po spoznavanju žensk po internetu, ter kakšne prednosti in slabosti ima to v primerjavi z spoznanjem nekoga v živo in grajenja na odnosu do zveze!
Priporočljivo je da se poleg same zgodbe doda (takratno) starost osebe ki ste jo spoznali in svojo.
Rad bi tudi malo statistike, katere zveze so trajale dlje, mogoče dodate še mesto spoznanja, tako da se da razbrati.

Bom začel sam. Pri štirinajstih letih sem preko kolegice (ki sem jo spoznal preko interneta, takrat netloga) spoznal svojo prvo punco, mlajšo od mene polovico leta. Dobivala sva se večinoma za vikende.
Potem sem na internetu (online igra) spoznal pri 15-ih 3 leta starejšo, s katero sva bila skupaj 2 leti in 5 mesecev. Odnos sva na začetku gradila preko spleta, potem pa živela skupaj 1 leto.
Pri 19-ih sem preko kolega spoznal v živo punco, ki mi je že na prvi pogled zmešala glavo. Med nama je bilo 2 meseca starostne razlike. Skupaj sva bila polovico leta, odnos sva gradila na internetu (dobivala sva se za vikende).
Zdaj nazadnje sem pa preko facebooka pri 20-ih spoznal 17 let staro punco. Skupaj sva bila polovico leta, dobivala sva se za vikende.
Zdaj sem star 23 in sem samski, že pred zadnjo punco sem si želel malo pavze od vsega, dokončati fax, pa je mogla ena uletet.. Ženske, ki sem jih spoznal v živo so bile bolj normalne kot te, preko interneta. In to v smislu da niso takoj potem skočile v novo zvezo. Z vsemi, razen ene sem ostal v kontaktu, zato ker so bili razlogi za razvezo razumljivi, razen pri eni, ki je varala (kar bi bilo za poligamista vredu).

Za prednosti internetne zveze si predstavljam neko svobodo, a vseeno možnost odmika od sveta ki ga vsak dan videvaš.
Slabosti so morda čas, ki ga preživiš s partnerjem.

Vaše izkušnje, mnenja?

Pri 19. sem preko oglasa navezal stik z 2 leti mlajšim dekletom. Najprej sem mislil, da je ona moja sokrajanka, po nekje 1 tednu dopisovanja pa sem izvedel, da je doma z drugega konca države. To je kar se mene tiče, situacijo obrnilo za 180 stopinj. Navdušenje, da imam končno opravka s kakšno punco je izpuhtelo, pojavila so se vprašanja, strahovi, pomisleki. Poleg tega sem ravno takrat moral v NUK po neko gradivo in pri izhodu sem nehote zmotil nek par pri poljubljanju. Mene je zabolelo v dno duše, saj sem se vprašal ali bova s to punco sploh počela to, glede na to da je ona doma na drugem koncu države. Poleg tega ni bila najbolj vesela ko sem ji povedal, da tega še nisem nikoli počel (se poljubljal), kar je bil zame kar ornk turn-off, sem imel pomisleke če je ona tista, kateri bi dal svoj cvet. Pa tudi če bi hodil k njej, sem se bal da bi zato, ker pač ni nobene druge punce na voljo. Poleg tega mi iz glave niso šle besede sošolke, ki mi je dejala da če bom hotel dobiti punco, bom moral jaz stopiti k njej. Pri tej pa si nisem bil na jasnem, kdo je h komu pristopil. Skratka zaradi obilice vprašanj, strahov in pomislekov sem čez 2 meseca z njo prekinil stike.

Potem sem 4 leta pozneje, pri svojih 23. preko nekega internetnega foruma spoznal prvo punco (ona takrat stara 19 let). Mogoče sem imel srečo, da sem navezal stik z malce naivno punco, ki jih povrh vsega ni bil problem narediti prvi korak (ona me je prva poljubila in tako sem doživel prvi poljub). Skupaj sva bila 9 mesecev.

Drugo punco sem spoznal pri 25. oz. 26. preko enega foruma, a sem jo že čez 2 meseca dobil na laži, se je drugim predstavljala kot samska. Dva meseca po tem odkritju sva se razšla.

Tretjo punco sem spoznal preko istega foruma pri svojih 27., a ker jo nisem hotel izgubiti, sem se ji prilagajal in se v vsem strinjal z njo. Na koncu sva se ravno zaradi tega razšla.


Vse lepo in prav, samo adacta ti nisi imel v nobenem primeru (svoje zgodovine) izključno samo e-vezo (je šla tudi na fizično raven). Svobodo imaš ti lahko tudi v reali, če je oseba (kot iz zgornjega primera) iz drugega konca države, sama pa brez lastnega prevoza npr.


Ja načeloma logično, ne ? Če ti nekoga v reali spoznaš boš zaradi finančnih stroškov, usklajevanja glede časa, vremena in ostalega načeloma manj informacij izvedel (ki so podlaga potem za odločitev o vstopu v zvezo) kot pa če prvo začneš na razdaljo. Seveda tudi odvisno kaj ti bolj leži – tipkarija, dopisovanje (pozoren bralec, branje med vrsticami,…) ali fizično druženje in interaktivna komunikacija. Eden in drug pristop ima svoje prednosti in slabosti.
Ključno vezivo je pa itak zaupanje – nekdo, ki ne zaupa že na razdalji, tudi po vsej verjetnosti ne bo v reali. Potem tudi iskren ne bo – ali bo lagal ali pa zamolčal določene stvari.

Pri elektronskem ti lahko oseba laže in kadarkoli na enostaven način prekine komunikacijo. Tudi ne vidiš mimike oz. govorice telesa, poleg očitnih stvari (podoba, glas, način govorjenja, besednjak,…). Pri fizičnem pa zahteva bistveno več spretnosti in lahko zelo hitro vidiš kje si – recimo kozarec s sokom, ki ga ima prej na levi ali desni strani od telesa (na mizi) ga naenkrat postavi pred seboj (hoče razdaljo, z nečem si jo razburil, itd.).

Če greš pa prvo intenzivno tipkarijo, boš moral pa “pomembno vprašanja” še enkrat izpostaviti v reali enkrat (da vidiš mimiko, telesno govorico – če se ujema s pisnim).

Rajši imam spoznavanje v reali – imel sem sicer priložnost nekoga spoznati v reali, vendar sem prej preko virtuale (tipkarija) videl, da ne bo šlo, zato sem odklonil.

Vćasih se spomnim, da je bila pri tipkariji pomembna fraza ASL – age, sex, location. 😀

nova
Uredništvo priporoča

Če na kratko povzamem iz svojih izkušenj, me pri spoznavanju preko interneta najbolj moti to, da se ponavadi fantje že na podlagi tipkanja nekako zatrapajo in posledično čisto preveč pričakujejo. Eni začno kar pisati, kako sem super in vse. Če vidijo sliko, potem tako ali tako že mislijo, da bova kar par. Ne vem od kod jim to?? Jaz moram osebo spoznati v živo in se ne na podlagi neke slike in nekaj natipkanih stavkov odločam, če bom s tem fantom skupaj.

Verjetno bo resnica, da dedci prej več pričakujejo, sploh če so neizkušeni oz. če težko pridejo do kontakta.

Moje mnenje, so vsa vrata odprta in to že zadnjih 15let. Ni razlike al preko spleta al u živo.
V obeh primerih lahko maš “lep požar”. 🙂

Bistvo je kako prideš do začetnega kontakta. Včasih na plesu, šoli, službi, kakšnem potovanju, smo kateri še kakšen pisem napisal, podoknic pa tak ni več …
Nikoli si ne bi mislil, kar sem spoznal v živo, al pa netu in potem v živo – bistvo je uskladiti PRIČAKOVANJA in ZMOŽNOSTI. Najslabše je skrivati kakšno podrobnost ali celo lagat.

VPRAŠAJ duhovito pa DIREKT. Brez nekih uvinkov…

Kar se tiče neta, nekje po parih tednih, mesecih približno razumeš konsistenco nekoga na drugi strani. Naprej pa so samo koraki v reali od kav, športa, druženja tako ali drugače…

verjetno sem bolj staromodna, ampak meni je spoznavanje v živo definitivno bolj všeč.
Tu čutiš energijo, ki jo pri tipkanju ne. V virtuali ti lahko on naloži laži in upa, da te bo z zlagano besedo pridobil in boš sprejela to, kar pa potem v reali lahko ponudi. Recimo moj primer- je rekel, da je samski že tri leta, je rekel da je visok 180, da ima rjave lase, da dobro zgleda, mogoče mora kilo dol spravit. pridem na zmenek, mi ni bilo jasno kdo je zdaj to. Manjši od mene, oranžnolas, debel trebuh in čez pogovor sem hitro ugotovila, da je z bivšo še kako v stiku(sexualnem).. my ass tri leta samski.. Mi je zamoril virtualno spoznavanje, sem pa tako spoznala samo dva moška. Po tem drugem sem odnehala. Če je v virtuali edino to, da dobim laž na vsakem koraku, se tega raje ne grem več.
V reali mi nihče ne more trobezljet, da je večji od mene, da je lušten, da ima fit telo.. hehe, vidim. Ostalo pa ugotavljaš tekom spoznavanja. Če je z bivšo še na vezi(fb, maili, klici) tudi dokaj hitro ugotoviš. Če sumljivo ugaša telefon sredi klica, na nek drug klic pa se odzove… hehehe, potem veš, da nekaj skriva pred teboj in če vprašaš, zakaj ni sprejel tega klica, onega pa je… hehe, vidiš njegovo mencanje ;). S takim tudi ne greš več ven.
Virtuala je past. Moški, ki v reali ne dobijo ženske, so se strenirali, kako jo v virtuali dobit, potem pa upajo, da bo to dovolj, da jih podo sprejele na podlagi laži. No, pri meni to ne pali. je pa žal veliko takih, ki potem to sprejmejo, ker ne verjamejo, da lahko dobijo kaj bolje. Seveda ti lahko tudi v reali laže, a tam čutiš energijo, vidiš dejanja- če ne izpolni, kar je rekel, veš, da ni iskren in greš sojo pot naprej.
Sem za spoznavanje v reali.

Zame je spletno spoznavanje to, da z nekom navezes stik in izmenjas nekaj kljucnih informacij na duhovit nacin, vse ostali poteka v nadaljevanju v zivo. Ne rabim sprasevat o videzu, ker vidim sliko ce je pa ni, zanjo prosim, magari tako da prej posljem svojo. In me nobena nikoli ni negativno presenetila. V bistvu imam tako le dobre izkusnje, kljub temu da ni slo vedno vse po maslu. Enako sem spoznal tudi svojo zeno.

Prek spleta sem spoznala kar nekaj fajn ljudi, pa ne v smislu zmenkarij, ampak recimo tudi prek mona kolege in kolegice, pa prek kakih bolj specializiranih forumov, pač z ljudmi, s katerimi imaš skupni hobi in tako naprej.
S samimi zmenkarijami imam precej mešane izkušnje, sem pa že v letih, ko se ljudje sparčkajo veliko bolj preračunljivo kot v mladosti. Moški več ali manj iščejo jackpot, sploh tisti, ki so izrazito neprivlačni. Fejst tipi so tukaj bistveno realnejši – po mojih izkušnjah. Imam tudi izkušnje z laganjem glede zunanjosti – visok 184, jaz sem 170, imela sem obute čevlje z malo močnejšim podplatom (sploh ne s peto), pa sem bila enako visoka. Ampak še v živo mi je za prmej zatrjeval, da je visok 184. Eden je imel napisano, da je vitke postave, pa se je dobesedno prikotalil, trebušina, kratki, debeli prsti, podbradek mu je dobesedno počival na prsnem košu.
Zanimiva izkušnja z enim je bila, da sem se dobesedno mučila z njim po mailih, no, saj mi je že kmalu postalo bolj fora kot da bi nekaj resno računala nanj, neskončno dopisovanje, ampak kratki dopisi, pa že omenjanje druženja, pa spet par mesecev nič, pa že izmenjane telefonske cifre, pa sva še vedno pisarila po mailih, tudi na kavo me je povabil po mailu – ko sem sprejela vabilo, pa nobenega glasu več :). No, tako ali tako se je pokazalo, da je lagal o svoji samskosti in po mojem niti ta moment še ni ločen, našla njegovo domnevno bivšo ženo na FB in kakšno naključje, da sta bila lani poleti, ko bi on moral biti npr. že zdavnaj samski, v istem času na istem kraju na počitnicah 🙂
Tako da sem čez to naredila križ. Itak so mi všeč samozavestni tipi, ki znajo pristopit in ogovorit žensko, ne da jaz izpadem ko ena možača, ker moram prevzeti pobudo, sicer ni iz vsega skupaj nič.

“semzarealo” in “tudi ena realna”, nenavadno mi je, da imata ve tako slabe izkušnje s spoznavanjem preko spleta, Marko pa ne. Menda nista te bisere spoznali preko portalov ala Ona-on?

Veliki, mali, okrogli, koščeni, zgovorni, molčeči, ambiciozni, skromni… Tisoč in ena karakteristika, ki ti je pri nekomu všeč ali jo drugemu izpostaviš kot manjko. Zamislite se, s kakšnim namenom vam nekdo očitno izpostavlja vaše pomanjkljivosti in zakaj je sploh pristajal na dopisovanje.

Badoo, Twoo, MyZamana ima za moje pojme isti nabor, tako da je brezpredmetno izpostavljati Ona-On.


hehe, na take portale me ne spraviš, verjamem kolegicam, ki so mi povedale kup štorij s teh portalov.
Ne, jaz sem ta dva primerka spoznala kar na Monu, pa sem si rekla, a ok, dejmo vidit, kako gre v reali. pa tisti tadrugi grdotec je rekel, da na ona onu itak nobene prave zanj ni spoznal. Hahaha sej se ne čudim ;). je ciljal na veliko lepše in dobro situirane, sam pa pravzaprav ni imel nič za ponudit. Pa kera bo gledala tak grd obraz do smrti?

Veliki, mali, okrogli, koščeni, zgovorni, molčeči, ambiciozni, skromni… Tisoč in ena karakteristika, ki ti je pri nekomu všeč ali jo drugemu izpostaviš kot manjko. Zamislite se, s kakšnim namenom vam nekdo očitno izpostavlja vaše pomanjkljivosti in zakaj je sploh pristajal na dopisovanje.[/quote]

Ko bi človek zastopil, kaj si hotel-a povedati.


Pazljivo preberi:


Si se vprašala, kako ti je uspelo trofit taka dva? Zakaj si ju pritegnila v življenje? Kaj sploh počneš na tem forumu? Zakaj si sploh na netu, če pa lahko kot sama praviš, v reali nekoga spoznaš.


hehe, na take portale me ne spraviš, verjamem kolegicam, ki so mi povedale kup štorij s teh portalov.
Ne, jaz sem ta dva primerka spoznala kar na Monu, pa sem si rekla, a ok, dejmo vidit, kako gre v reali. pa tisti tadrugi grdotec je rekel, da na ona onu itak nobene prave zanj ni spoznal. Hahaha sej se ne čudim ;). je ciljal na veliko lepše in dobro situirane, sam pa pravzaprav ni imel nič za ponudit. Pa kera bo gledala tak grd obraz do smrti?[/quote]

Mogoče sem pa tudi jaz na tega naletela … leta samskosti namreč štimajo in malo prehud razkorak je bil med tem, s kakimi bejbami naj bi se dobival in fotkami njegove žene na FB.
Mah ni važno, res trapaste izkušnje, sama nase sem bila jezna. Sem pa prek mona spoznala tudi kakega luštnega, ampak to je bilo bolj kolegialno in to niso bili tipi, ki bi na veliko sodelovali in fehtarili pri ženskah (par jih je prav zloglasnih menda).

Saj ni neke posebne razlike med tem, če nekoga spoznaš na internetu ali v trgovini. Vsi smo ljudje.
Edino na internetu že toliko padejo skozi sito in vem za neke njihove karakteristike, moralna načela, da se potem dobim res z vredu ljudmi s pospravljenim podstrešjem. Se mi še ni zgodilo, da bi kdorkoli prikrival leta, kilograme ali karkoli drugega. Je pa res, da že takoj zaznam, kdo je nagnjen k podajanju neresničnih podatkov in takšne ljudi kenslam, blokiram.

Okej, na poročenega lahko naletiš tudi v reali, ampak na portalih si je “živim z otroki” najpogosteje treba tolmačiti kot “sem poročen”. In običajno je pametno prišteti kako leto, dve, tri, štiri. Pet, šest 🙂
Meni se internet drugače ne zdi napačen, ker lahko z dopisovanjem nekoliko bolje spoznaš človeka, ki bi ga v reali mogoče kar spregledal, če je malo bolj zadržane sorte. Predpogoj pa je seveda, da se ne laže.


Pazljivo preberi:


Si se vprašala, kako ti je uspelo trofit taka dva? Zakaj si ju pritegnila v življenje? Kaj sploh počneš na tem forumu? Zakaj si sploh na netu, če pa lahko kot sama praviš, v reali nekoga spoznaš.[/quote]
saj ne rabiš filozofirat in psiholizirat ;). Sama sebe vedno sprašujem zakaj čemu kako.. in poiščem odgovore v sebi.
Če bi bil tip iskren, kar pa ni bil, se zagotovo ne bi šla spoznavat z njim ;)). torej, tu gor so samo besede in sem mislila, da so iskrene. Preprosto zato, ker vedno izhajam ven iz sebe in iskreno povem o sebi. če to komu ni všeč, se pač ne druži z menoj. ;))). Ta izkušnja pa preprosto zato, da takoj ugotovim, da je virtuala past in da ne nasedam takim tipom, ki znajo lepo pisati. Kot sem rekla, to sta moji edini izkušnji. Zakaj malo tipkam na čustveni? Ker se tu razpravlja o življenjskih izkušnjah in kakšno znanje drugih mi pride prav. mogoče pride prav tudi komu drugemu moja izkušnja.

Pa pejva malo z druge strani? Kaj pa ti počneš na tem forumu? Delaš reklamo za ona on? ;). zakaj si ravno mene pritegnil, da razglabljaš o tem ? ?


O tem tudi jaz pišem.
A kako vedeti, da je iskren v virtuali? Le skozi realo, ko se ti razkriva njegova prava podoba. Pa je škoda čas izgubljat z nekom, ki to sploh ni, ki ga v resnici ni ;(.

New Report

Close