Želim samo kakšno besedo tolažbe, ker sem na dnu. Sem poročena in mati dveh otrok. Po 15-ih letih seveda v zakonu ni več vse rožnato, ni več metuljčkov in strasti. Vse perarste v neko navado, monotonost. Tako sem čisto po nekem čudnem naključju 3 mesece nazaj na internetu spoznala moškega, prav tako poročenega in očeta dveh otrok, v prav tako monotonem zakonu. Začela sva se pogovarjati po netu, zelo hitro sva se začutila. Že ko mi je poslal prvo sliko, sem se malce zaljubila vanj. Potem sva se srečala v živo in kemija je bila še močnejša. Najini e-zmenki so postajali vedno pogostejši in bolj vroči. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj se bova začutila tudi v živo in to se je tudi res zgodilo. Bil je strasten in noro lep večer. Potem se je pa najina prepovedana pravljica začela sesuvat. On se je ustrašil svojih in mojih čustev, ustrašil se je, da bo izgubil družino, in se začel odmikati. Vedno bolj in bolj. Sicer sva se potem še enkrat dobila, nakar se je še bolj distanciral. In sedaj sem sama s svojimi čustvi, počutim se opeharjena, izigrana. Noro ga pogrešam, ker sem ga imela rada tudi kot prijatelja. Ne smem vidno žalovati za njim, ker je to itak bila prepovedana ljubezen. Jočem v sebi. Še naprej igram pridno ženo in mamo, v sebi sem pa zlomljena, ne morem normalno funkcionirati. Vem da to ni bilo pravo razmerje, vem da je bilo bolj nerealno kot realno, vem da je šlo bolj za iluzije kot karkoli drugega. Toda čustva so vseeno močna. Kako naj ga prebolim? Kako naj pozabim nanj?

Sprijazni se, da si v tej “vezi” gojila čustva samo ti, on je pa lahkovernico fukal. Po mojih izkušnjah ni kaj lažjega okoli obrnit kot eno že malce postarano ženičko, ki še svojemu možu ni več ravno zanimiva. No, za fuk ali dva še uporabna, potem jo je treba pa pobrisat, ker drugače si nabašeš človek-ceka. Ena uvedla piška pa tudi ni vredna, da bi imel z njo probleme. Tako da moj nasvet za prihodnjič, ko se boš šla reanimacijo svojega monotonega lajfa: joči v sebi, tu pa ne teži.

111144, verjetno vam je jasno, da je sporočilo pipipi0, »izživljanje nad vami«. Upam, da vas ni prizadelo. Pri vašem načinu pisanja, se nikakor ne rabite ozirati na nasvet na takšnem nivoju! Ignorirajte ga, če ga slučajno še niste. Jaz bi ga lahko izbrisal, pa zagovarjam »moč komunikacije« in ne »moč pozicije«. Kakšen tip je, povedo dovolj jasno njegove/njene besede, naj jočete v sebi, tukaj pa ne težite. Kaj pa počne on(a)? »Serje« povsod!?

111144, zdi se mi, da vam je vaša situacija skoraj docela jasna. Kaj in koliko on čuti do vas, tega ne morete vedeti (ker lahko govori eno, realnost je pa druga), veste pa, kaj vi čutite. Da vam bo lažje (in se tudi vi oddaljite od njega), poskušajte tudi to postaviti v »realni« kontekst. Verjetno veste tudi, da v zaljubljenosti (vašem trenutnem stanju) drugega in vajin odnos idealizirate. Predstavljajte si, kako bi se počutili, če se oba ločita in živita skupaj. Kaj bo to pomenilo za vaše in njegove otroke? Kako boste razložili/pokazali njegovim otrokom, da ima njihov oče raje vas kot njihovo mamo? In da ju je bilo zaradi tega potrebno »ločiti«!? Kako boste reševali situacijo s svojo družino? Kaj boste povedali svojim otrokom? Ste administrativno in finančno sposobni prenesti ločitev? Še vprašanje, ki bi vam ga znal postaviti vaš mož: Zakaj ste ga prevarali? Ste mu pred tem povedali, da z njim ne čutite več »metuljčkov in strasti«? Ste kaj naredili v smeri, da bi jih spet čutili? Če ne, zakaj ne?

Trava preko plota je bolj zelena kot domača?
Zakaj?
Preprosto zato, ker ste jo bolj negovali kot domačo in zgolj zato!

Vsa tista dopisovanja in sanjarjenja so jo naredila bolj zanimivo, domač vrt je pa še bolj venel.
Če bi toliko energije vlagali v odnos z možem in iskali rešitve bi lahko bilo tudi doma lepše.
Torej rešitev je zgolj ta: začnite se ukvarjat z domačim vrtom, ne s travo preko plota 😉

No ja, v brutalnem mnenju pipi je vseeno več soli kot v teh mnenjih, zavitih v celofan.

Dobila si, kar si iskala – kako pa lahko kar po čudnem naključju spoznaš koga po netu? Po naključju prav gotovo ne. Sem skoraj prepričana, da si naletela na profija, ki to, kar je naredil tebi, počne stalno, žena mu je pa odlična krinka in izgovor, da se mu ni treba več ubadati s tabo, z vami. Če bi pustila tu gor kak njegov podatek, mogoče anonimni mail, sem skoraj prepričana, da bi znali kaj izbrskati o njem.

Sama pri sebi dobro premisli, ali se ti je zakon zadel monoton šele potem, ko si naletela na tega tipa, ali ti je bilo težko že prej. Odkrito se pogovori sama s seboj o tem.
In če ti je bilo že prej hudo, zakaj se nisi pogovorila z možem?
Z monotonostjo ni nič narobe, ne želi si, da se ti življenje obrne na glavo. Potem bo šele hudič.

Odlično. 🙂

pipipi0, ko boš naslednjič naletel na tak tekst, se izogni pojasnilom, kljub njegovemu zaključnem vprašanju: Kako naj pozabim nanj?

Kako, boš sam težko vedel. Saj sta f*uk ali dva (tvoje besede) že mimo, z nadaljevanji se ni za ukvarjat. Marsikateri lajf bi si zaslužil reanimacijo – le doživel je ne bo. Saj je za kaj takega najprej treba dojet, da v njem nekaj ne štima. A stari moj, ne težiti tukaj, ko boš spoznal, da ti leta bežijo…

O zeleni travi, o njenem negovanju, zalivanju je bilo napisano marsikaj. A vemo tudi, da bo kljub vsemu težko uspevala, če ni sonca. V monotonem medsebojnem odnosu sta vedno dva.

Zato ti bom 111144 rekla le: vse se preživi, tudi to boš. Če ne drugega, zdaj veš, da si izkušenj s takim koncem ne želiš več. Prevečkrat berem zadnje čase o tem, da – ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga – in zato ti tega ne bom pisala. Kajti: opaziš tista, druga, šele, ko obstaneš v vmesnem prostoru in takrat si v vakuumu in občutek ni preveč osrečujoč. Takrat so ti lahko do neke mere v pomoč odraščajoči otroci, ki te v tem hipu še kako potrebujejo. Posveti se jim, prepusti se času in dihaj, pluj z njim.

Lectovka, je vam ljubše, da vam ljudje govorijo, da ste neumni (kar vi imenujete brutalno), ali da poskušajo vašo situacijo postaviti v kontekst (kar vi imenujete celofan)? Če menite, da je bil moj nasvet napačen, to napišite (in ne pesniti). Če prav razumem vašega, ni bistveno drugačen od mojega, le da ste se v začetku še ukvarjali s tipom, ki “vse nateguje”. Po moje tega 111144 ne rabi početi, ker se mora, kot ste potem pravilno ugotovili, soočiti s svojimi čustvi. To pa je tudi bistvo mojega nasveta. Če bo videla krivdo (deloma) v tipu, ga bo vedno znova aktualizirala v svojih spominih in se bo čustev rešila bistveno težje in pozneje, kot če začne “delati na sebi”…

Ko bo prebolela, bo tudi sama zase rekla, da je bila neumna.

Vi ji svetujete, naj sanjari še naprej, kako bi bilo, če bi bilo – svetovat zaljubljenemu človeku, za katerega tudi sami priznate, da ne vidi jasno, naj si predstavlja, kakšno bi bilo življenje po ločitvi …. hja, ne vem, če ima to kak smisel. Seveda bi bilo čudovito! On bi dobil otroke, njeni bi itak ostali pri njej, živeli bi skupaj kot ena velika srečna družina, njegovi otroci bi jo takoj vzljubili, ker je tako fejst, super bi jim bilo, da so dobili nove brate in sestre, kupili bi kombi, da bi lahko skupaj hodili na izlete, in vsak, kdor bi jih videl, bi se raztopil od nežnosti ob pogledu na to družinsko idilico.

Včasih je treba reči bobu bob.

Lectovka, je vam ljubše, da vam ljudje govorijo, da ste neumni (kar vi imenujete brutalno), ali da poskušajo vašo situacijo postaviti v kontekst (kar vi imenujete celofan)? Če menite, da je bil moj nasvet napačen, to napišite (in ne pesniti). Če prav razumem vašega, ni bistveno drugačen od mojega, le da ste se v začetku še ukvarjali s tipom, ki “vse nateguje”. Po moje tega 111144 ne rabi početi, ker se mora, kot ste potem pravilno ugotovili, soočiti s svojimi čustvi. To pa je tudi bistvo mojega nasveta. Če bo videla krivdo (deloma) v tipu, ga bo vedno znova aktualizirala v svojih spominih in se bo čustev rešila bistveno težje in pozneje, kot če začne “delati na sebi”…[/quote]

… pri čemer ji je lahko v veliko pomoč življenjski in preprost opis s strani pipipi0,ki piše iz svojih praktičnih izkušenj o ravnanju in pogledu tipov njegovega kova glede žensk tipa 111144…,zato so taki komentarji brez pesnenja preprosto koristni za ženske tipa 11144 -kot drugo praktično mnenje o njih s terena.

Ljudje so različni in na forumih se to potencirano izraža. Eni v kriznih, stresnih ali kako drugače neugodnih situacijah (pustimo ob strani dejstvo, da je za svoje odločitve in dejanja treba prevzeti odgovornost) pomeni vzpodbudo ‘ena okoli kepe’ in to po možnosti: čim bolj na trdo.

Sama osebno v tem, da pohodiš oz. brcneš nekoga, ki je že tako na tleh, res ne vidim pretiranega junaštva in zato ne pritegnem takim dejanjem. Izjave tipov tipa pipipi0 niso ne le ‘nezavite v celofan’, temveč napisane z žaljivim namenom. Oglašam se, ker jih kot take razberem sama in ker menim, da ne moremo kot ‘pesnjenje’ označevati tekstov, ki pokažejo, da bi bila možna komunikacija na drugem nivoju.

Zato, ker ni vseeno, kako bobu rečeš bob.

Kakorkoli že, varala je, za to ni opravičila. Sedaj pa je ona žrtev potrebna razumevanja in pomoči. Ok, razumevanja je potrebna, žrtev pa ni in pomoči si tudi ne zasluži. Sklepno vprašanje ni bilo kako rešiti sedaj moj zakon ko sem že tako zasrala, ne, vprašanje je kako naj ona sebi pomaga ker je sedaj ona prizadeta in zavržena. Obžaluje samo, da se je končalo.

Se vsi sprašujemo kaj ji naj povemo in na kakšen način. Kaj pa bi želeli možu povedati ob vsem tem? Kaj pa otrokom?

Avtorica, te popolnoma razumem. Človeško se je zaljubiti, obstajajo ljudje, ki so nam kompatibilnejši. Sem v podobni situaciji kot ti. Veliko let sem verjela v moža , a ga zaradi nesoglasij nehala ljubiti. Potem, kot bi usoda posegla vmes, spoznam njega. In ne morem ga pozabiti. Vse sva razjasnila, ostaja pri družini. Ampak zame je edini na svetu. Medtem se je tudi stanje doma precej popravilo. Noro ga pogrešam. In tudi če nisva v stiku, vsak dan hrepenim po njem. Zaljubljenost je minila, srce pa tiho čaka. Tiste, ki obrekujejo zgoraj so samo ljubosumne.

Vsakdo je tam, kjer je želel biti in dobil to, kar je iskal in ker se želje lahko materializirajo, zato v bodoče pazite, kaj si želite… :-), na primer;

Če si nekdo želi pobegniti iz tega krutega sveta 🙂 v svet užitka in se zato finoooo zadene z drogo, odplava za katek čas v deveta nebesa, ko pa pride nazaj na Mon, bi potem še, pa nima več droge, ne za drogo in potem prosi za besede tolažbe, če že ne vsaj za 25 evrov:-); bi ga vi na fin način ujčkali in crkljali z besedami ali mu dali še za eno dozo, klinc ga gleda…?

Če se nekdo zažura, nacedi, pa pokozla vse okoli sebe in še sebe, pa se potem spet zbrihta, a ga boli glava, tarna in ima mačka kar tule; bi mu sočutno rekli, boooogi ubošček, na, še za en liter…? 🙂

In, oprostite, ni razlike med prvima dvema primeroma in temle, le v tem, da gre v tem za drogiranje z lastno kemijo :-), a v bistvu za enako reč, za beg pred lastnimi problemi nekam stran; če nekdo “slučajno” išče to, kar je hotel najti, malo metuljčkov in poživitve v odtenkih sive 🙂 in išče po netu sivino, rine zavestno v napačno smer mavričnih občutkov skoka čez plot, to seveda tudi zlahka, kao “slučajno” najde, a potegne kratko, to je, dobi en hiter, trd seks na eks in adijopunčka; ga bi vi ujčakali, tolažili in crkljali, ker si to menda zasluži…? :-))

Dajte ga, no. 🙂 Ja, stil je pri tem zeloooo pomemben; vsebina pa ni. 🙂

Tudi to bo minilo.…; počakaj še cca. 40 do 50 let in bo ziher minilo. 🙂

Moj predlog je bil, da se naj vrne tja kjer je bila nekoč že srečna.
Saj menda je bila, če je šla delat otroke z nekom?
Tam naj išče svojo srečo, ljubezen veselje…., ker tam jo je izgubila! Ne pa, da se hodi past na zeleno travo preko plota…
Sonce pa sije vsem enako in ni sonce krivo, če si nase navlekel temne oblake! 😉

Lej, če je že javno pisala o svojem problemu, potem pač mora biti pripravljena na vse sorte komentarjev in na različne načine izražanja. Če komu ni všeč moj način in se mu zdi žaljiv pa imam nasvet: get over it. Dane so vam vse možnosti, da ga ne berete. Pis

Če bi bila poštena, potem ko enkrat ugotoviš, da je tvoj zakon mrtev, je naslednji korak ločitev. To je pošteno do vseh vpletenih. Ko si enkrat samska, pa sanjari o komer hočeš.
Ni pošteno takole za vsak slučaj ostajati v zakonu. Če imaš moža rada, se ne zaljubiš v drugega. Zaljubila si se, ker je bilo tvoje srce prazno.

Razlika je v tem, da pijan pokozlaš sebe, prevaraš pa drugega (in v “nevarnost” spraviš tudi otroke). To je bistvena razlika (za tiste, ki vedo, kaj je partnerstvo in družina)…

Na forumu smo, da beremo (in nekateri tudi pišemo). Če vi pišete, da ne beremo, nam prihranite energijo in ne pišite (najdite si zadovoljstvo, pri katerem boste ljudi osrečevali, ne “uničevali”).