Med.Over.Net

Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako se obnašati in kaj reči v določenih situacijah? Kako izboljšati komunikacijo/odnos na splošno? Kako pogovor obrniti tako, da v njem pridemo dalje in ne ponavljamo že »100-krat« izrečenih in slišanih stvari, ponavadi obtožb drugega? Kako pregovoriti šefa, da se bodo »stvari odvijale po vaše« in kako dopovedati sodelavcu, da naj vas vendar posluša? Vprašajte in poskušali bomo pomagati.

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Pravo prijateljstvo?

Default avatar

matematičarka123456789

Pozdravljeni.
Rada bi vas prosila za nasvete v moji situaciji. Zadeva je sledeča. Imam najboljšo prijateljico že 6 let in res mi je kot sestra, ki je nikoli nisem imela. Vedno sva si zaupale resno vse, sva tolažile ena drugo v slabih trenutkih, se skupaj smejale v srečnih, se podpirale itd. Vse vsa delali skupaj, vsi so naj sprejemali dejansko kot eno. Dve povsem različni celoti, ki skupaj zelo dobro funkcionirave in se usklajujeve. Ona je res živa oseba, zgovorna, takoj za akcijo, za petje in plesanje. Jaz sem pa bolj mirna, ampak ko sem v pravi družbi, se tudi razživim. Vedno sem mislila, da je med nama vse kot mora biti. Redno kdaj sva se skregali, praktično nikoli. Ko pa sva začeli študirati, to je dve leti nazaj, se je najin odnos začel spreminjati. To so bile sicer malenkosti, ampak sem jih takoj opazila. Študirave v isteme mestu, na isti fakulteti, sva cimri,. Bilo bi čudno, če ne bi opazila, da nekaj ni v redu. Večkrat sem jo vprašala kaj je narobe, pa je vedno bil odgovor, da ni nič. Nato pa sem odkrila, da ima nekaj z mojim prijateljem in mi to ni povedala. Takrat sem bila zelo razočarana, saj mi je bil ta prijatelj v preteklosti več kot prijatelj in mi še zdaj veliko pomeni. Ona je zanikala, da ima kaj z njim, ampak jaz sem iz svojih virov vedela, da mi laže. Dolgo sem rabila, da sem to prebolela, ampak mi je bilo dosti bolj važno dolgoletno prijateljstvo, kot pa nek fant. Zato sem ji to oprostila, vseeno če sem vedela, da mi laže. Sem mislila, da mi več nikoli ne bo naredila kaj podobnega, saj je videla, da sem res zelo burno reagirala na vso to stvar in sem zelo trpela... Ampak... Mi je to naredila še enkrat... In še enkrat. Spet sem vse to izvedela preko drugih in ne nje. In ja, vem da mi drugi govorijo resnico, ona pa vedno vse zanika. Eni izmed tistih, ki so mi povedali to so moji sorodniki, moja družina. Zato sem tako zelo prepričana, da mi oni ne bi mogli za brezveze lagati. Ona pa vedno, vedno zanika. V obraz se mi laže... Ne vem kakšna oseba more biti, da mi dalje laže, ko pa me vidi kako se jočem. To more biti hinavska, brez čustev oseba. In kako lahko ima kaj z mojimi bivšimi. Bi razumela, če bi se to enkrat zgodilo, ne pa zdaj ne vem koliko krat že... Resno več ne vem kaj naj naredim. Znova in znova se pobiram na noge in potem spet nekaj novega izvem. Sem že sama pri sebi rekla, da ne rabim takšne osebe v mojem življenju, ampak mi toliko pomeni, da je ne morem izpustiti iz mojega življenja. Drugače imam veliko drugih prijateljic, a nobena ni kot ona. Zdaj imam v mislih takšno kakšna je bila pred 6. leti, ko sva se spoznali. Bila je najbolj iskrena, prijazna, sočutna, vesela oseba kar sem jih poznala, vedno je bila pripravljena pomagati. Res vse pozitivno. Ne razumem kako se je lahko tako zelo spremenila v teh dveh letih, ko sva začeli s študijem. Iz angela se je prelevila v hudiča. Najbolj me pa boli to, da mi laže. Konstantno. V obraz... Vsakodnevno. Saj pa ji ne bi nič naredila, če bi mi takoj povedala resnico. Razumem, da ko si pijan narediš kakšno neumnost. Kar ona dostikrat naredi...
Res več ne vem kako naprej. Pa še vsak dan sva skupaj. Tudi med vikendom, saj živiva v bližini, imava iste prijatelje, najini družini se super razumeta in se družimo veliko. Nikomur še nisem povedala te moje stiske, razen eni prijateljici. Vedno vse to držim v sebi.
Kaj mi vi svetujete? Naj se oddaljim od nje? Saj to sem nekako že storila, pač veliko bolj se družim z drugimi, jo kam ne povabim s sabo, grem brez njem kam itd,...

Lep pozdrav
Default avatar

Srečko5

Ti bom enostavno povedal. Probaj čim dlje od nje. Taka oseba ti je sposobna svojega ljubčka podtakniti tebi, ti prevzeti fanta, če ga imaš. Dejansko jo šele sedaj spoznavaš.
Default avatar

žarna

Ne znam razbrati, ali je vedno z istim fantom ali vsakič z drugim tvojim bivšim, torej da načrtno izbira tvoje bivše?

Pač je nezrela glede tipov, sta še mladi. Doma očitno ni dobila lekcije o ljubezni med moškim in žensko in ne ve, kako ta izgleda. Verjemi, da jo to zna še dolgo tepsti, če ne bo ugotovila svojega manka. Jaz ji ne bi zamerila. Aja, pa dovolj si stara, da bi take zadeve vidve reševali sami med seboj, ne s starši ... Ni njihova stvar.
Default avatar

Bostjan_Topovsek

Pozdravljeni.

Če nam v obraz lažejo ljudje, ki jih imamo najraje, potem je normalno, da se počutimo prizadeto. Ko se počutimo prizadeto, vidimo situacijo pogosto popačeno. Če pravilno razumem vaš zapis, se je glavni krog laži vaše prijateljice zgradil okrog vašega bivšega fanta. Ali ste pomislili na to, da vam prijateljica laže, ker vas noče prizadeti, saj ve, koliko vam pometi vaš prijatelj? Zdi se, da se ujela v krog laži katerega ne zna prekiniti.

Predlagam, da se skušate še enkrat pogovoriti z njo. Tokrat popolnoma iskreno. Povejte ji, da veste, da ima nekaj (povejte ji kar se da natančno kaj veste) z vašim prijateljem. Povejte ji kako se počutite, ker vam to zanika, in da od nje pričakujete, da jasno komentira navedbe vaših sorodnikov.

V kolikor se bodo laži nadaljevale, bo vajino prijateljstvo na resni preizkušnji. Z nekom, ki mu ne moreš zaupati si težko prijatelj. V takih primerih je potrebno prijateljstvo 'spustiti', se mu odpovedati. Morda bi morali podobno narediti tudi z vašim bivšim fantom. V življenju je včasih potrebno stare odnose 'spustiti' in se odpreti novim.

Bodite dobro.
********************
Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
e-pošta: [email protected]
splet: http://humanu.center
lokacija: Ljubljana, Tabor
Default avatar

kitkat123

Lepo pozdravljeni!

Sama imam vprašanje, ki se nanaša na mojo prijateljico. Skupaj sva bili skozi celo srednjo šolo in se zadnje leto zelo povezali, ostali v rednih stikih, občasnih kavah ko je čas in prostor to omogočal. Je zaposlena, jaz pa sem dobila službo pred kratkim.

Redno ko se slišiva mi podrobno poroča o svojem delu, njena prva zaposlitev. Vedno sem jo rada poslušala, četudi me VSE podrobne stvari niso ravno zanimale, tudi sama sem postavila vprašanja, saj me zanima kako ji je ob prvi zaposlitvi, kako se počuti, kakšen je kolektiv do nje in kako se znajde na novi poti.

Sedaj sem z delom pričela tudi sama, kar ve že nekaj časa. Sedaj delam že nekaj tednov, z njene strani pa ni nobenega vprašanja o moji zaposlitvi. Ne nakaže niti najmanjšega zanimanja kako je meni na novi poti, kako se jaz počutim med novimi ljudmi, saj je tudi zame to prva resnejša zaposlitev. Razumem, da smo si ljudje različni in vedno mi je delovala vsaj malo zainteresirana za moje življenje, sedaj pa spoznavam da je vse kar govori, vse kar jo zanima le ona in njene stvari/obveznosti.

Ali pretiravam in pričakujem preveč od prijateljice, da jo bo dejansko zanimalo moje delo? Kako bi se kdo drug lotil tega - pozabim in grem dalje ali kaj omenim? Hvala za nasvet.


Polona T.
Default avatar

Pikacrta

Ko se dobita, te ne vprasa kako si? Prav z nicemer ne nakaze, da jo zanimas? Ocitno je tako v svojem svetu ali pa ji prevec dogaja, da nima casa se ustavit in prisluhnit drugemu. Najbrz tudi govori kot navita brez oredaha? Namesto da jo ti povprasas kako je, zacni sama govorit. Ves, jaz pa v novi sluzbi... pa bos vidla, kako bo slo. Ce bo vztrajala pri svojih storijah, pac povej, da si vesela zanjo, ampak da tudi ti komaj cakas, da ji vse poves. Ce se vedno ne bo nic, se sprijazni da bo to samo povrsinsko in se malo distanciraj. Poisci si nove ljudi, zdaj ko si v sluzbi, imas tudi kake sodelavce_ke, s katerimi lahko navezs stik in morda nastane novo prijateljstvo. Ne govorim, da jo skenslaj, samo v drug predalcek jo daj.

Zivljenje nas premetava gor pa dol pa levo pa desno in vcasih se se tako trdna prijateljstva razrahljajo, morda te cez cas sama poisce, kdo ve, ne goji pa nobenih zamer in pricakovanj do nje, ker si samo skodis s tem.
Default avatar

kitkat123

Sedaj sva zaradi velike razdalje in obveznosti na vezi le preko telefona, vendar sva v rednem kontaktu, tedenskem.

Sem se pa nasmejala, ker resnicno govori kot navita in zelo "tezko" prides poleg. Sama sem (vsaj skusam biti) zelo pozorna do sogovornika in sem od nekdaj tista, ki brez tezav prisluhne tezavam ali pa najmanjsim malenkostim bliznjih ljudi. In je res, da veckrat poslusam druge, saj v temu najdem zadovoljstvo, pa vendar me moti, ce prijateljica ne vprasa o tako zelo pomembni zadevi.

Opazam pa, ko sva sredi pogovora in zelim jaz povedati kaj svojega (reci, ki so se mi zgodile ali kaj podobnega), je odgovor z njene strani obicajno kratek ("aha", "zanimivo") in se ze nadaljuje z: "jaz sem pa danes bila tam in tam, pa sem videla tisto ali tistega..." Zelo naporno, saj kot sem ze omenila, ne govorim pogosto o sebi, vendar ko pa kaj povem, si zelim malo pozornosti in posluha. Ni slaba punca, vendar me to pricenja motiti in sem zelela le slisati se kaksno menje in nasvet. Vsekakor pa imas prav, da ne smem gojiti pricakovanj, saj bom tako le se bolj razocarana.
Default avatar

Pikacrta

No, take osebe v resnici ne rabijo sogovornikov, ampak kanal, da se skanalizirajo preko njega.

Ce ti bo odvec jo poslusat, se raje hitro poslovi. Je naporno poslusat brbljajoce ljudi, ko utihnejo sele, ko so v komi ali ko spijo.

Hocem rec, nic ne prispevas v vajin odnos, ce vedno prikimavas in si altruisticno odprta. Zdaj vidis, da rabis nekaj v zameno, kar je tud prav, ker gre za reciprocen odnos, ne za neko zajedalstvo. Vsaj prijateljstvo naj bi bilo tako.
Default avatar

kitkat123

TOČNO TO, potrebuje kanal. Resnično ne bi mogla opisati boljše. In se bom naslednjič zagotovo poslužila nasveta in uporabila "hitrejšo poslovitev", saj je včasih resnično problem to tudi storiti. Ko mora človek "priti vmes", da reče, da se mu mudi.

Sama delam napako, da se je skušam izogniti z izgovorom ali dvema, pa je s tem ne napeljem k premisleku, ampak dosežem le to, da sem sama slabe volje. Opažam, da me njeni klici čedalje bolj "stisnejo" v kot in nejevoljo, občutek da se "moram" javiti, ker je morda v preteklosti naredila to ali ono zame... In kot pravijo, ne moremo spremeniti drugih, lahko spremenimo le sebe. In zagotovo bo najin odnos postavljen v drug predalček.

Iskreno se zahvaljujem za čas in pomoč, ter seveda smeh. "Je naporno poslusat brbljajoce ljudi, ko utihnejo sele, ko so v komi ali ko spijo." Tako resnično in ob enem smešno. Hvala!! :)