Najdi forum

strah pred odhodom v varno hišo

Sedim na balkonu svojih staršev, vsa zbegana, ali mi bo uspelo, če naredim ta korak?
Moram ga narediti, govorim sama sebi, moram zaradi sebe, zaradi svojega otroka. Duši me v pljučih, a kaj morem. Življenje me je pripeljalo do tega, da zapustim svoj domači kraj.
Težko je, ko pomislim, da se bom jutri odpeljala z gospo v neznano. In planem v jok, kaj bo? Kam me bo peljala ta pot.
Toda odločila sem se. Grem!
Sedem v avto vsa objokana z mislijo, da slabše ne more biti kot je bilo štiri leta z njim.
Solze mi zastirajo pogled kam gremo in kje smo.
Tukaj smo, me prekine gospa, ki me je peljala.
Premagala sem strah in svojo neodločnost. In v tistem trenutku me na vhodu sprejmejo za svojo. Trdno se odločim grem naprej, grem v hišo in to v varno hišo.
Zato hvala vam, hvala varni hiši, da mi je pomagala premagati dvome in strahove v meni.
Še enkrat hvala varni hiši.

Dina28

New Report

Close