Med.Over.Net

Varna hiša

Izpovedi žensk z izkušnjo nasilja in zgodbe otrok, ki so z njimi šli po tej pot. Svetovalke iz Varne hiše vam strokovno svetujejo, kako krog nasilja prekiniti in katere so mogoče poti iz njega.

Obisk v varni hiši

Default avatar

rdrvaric

Lep pozdrav!

Že nekaj časa premišljam, da bi rada obiskala ženske v varni hiši, še predvsem otroke. Sama sem v sedmem mesecu nosečnosti, za sabo imam hude pretekle izkušnje, vendar jih premagujem sama. Po temeljitem razmisleku in iskanju same sebe, sem si zaželela, da bi lahko obiskala varno hišo, ker ob prebiranju tega foruma me boli pri srcu. Vidim, da so moji problemi v primerjav zdrugimi zelo majhni.
Ne bi rada bila vsiljiva, ampak mogoče kakšna bodoča mamica rabi vsaj pogovor?
Hvala!

[%sig%
renata
Default avatar

Vilma R.

Spoštovana !


Veselim se z vami, da sami uspešno premagujete življenjske preizkušnje in da so vas le-te že tako utrdile, da želite pomagati še drugim. Čudovito je to, da okoli sebe zmoremo opaziti ljudi v stiskah in jim skušamo pomagati!

Sedaj želite pomagati vsaj kateri od tistih žensk in otrok, ki so morali zaradi nasilja za štirimi stenami zbežati od doma. Zaradi zagotovitve miru in varnosti pa so vse varne hiše na tajnih lokacijah in ne morejo imeti obiskov.

Je pa varna hiša prostor, kjer si vsaka stanovalka ob drugih stanovalkah, ki so preživele podobno izkušnjo nasilja in ob svetovalkah ter prostovoljkah nabirajo moči za novo življenje, življenje brez nasilja.

Še enkrat hvala za pismo in hvala za misli, ki ste nam jih poklonila. S prepričanjem, da boste s svojimi izkušnjami lahko še marsikomu pomagala, vas lepo pozdravljamo.
Lep pozdrav!



mag. Vilma Regovc, dipl.soc.del
Vodja Varne hiše Gorenjske

tel: 051/200 083
Default avatar

Uporabnica VH Gorenjske

Draga bodoča mamica !

Sprejemam te kot močno mamico glede na to, da premaguješ svoje pretekle izkušnje sama.
Sem mati treh hčera in sem bila velikokrat sama za vse, sama iskala rešitve in na koncu sem pristala na istem kot sem bila.
Tudi jaz se bojujem s svojimi čustvi. S pomočjo uporabnic in socialnih delavk, ki so mi v veliko pomoč, se učim razlikovati med srcem in razumom.
Ženske smo posebna bitja. Znova in znova potlačimo svoja čustva in vse odpuščamo. Ko sem prestopila prag varne hiše, sem se začela zavedati svojih zavor, vsak dan znova ugotavljam, da je treba postavljati meje.
Tako bi svetovala tudi tebi draga mamica. Postavi si meje in reci življenju DA! Prvi koraki so najtežji, vendar si z vsakim narejenim korakom močnejša.
Omenila si, da tvoji problemi niso veliki proti drugim zgodbam. Veš to so zapore, ki jih nosi tvoje srce. Naj se ti ne zdijo mali. Tvoje srce je sedaj zelo pomembno, kajti pod njim nosiš še en mali srček na katerega moraš misliti. Vredna si sreče in ljubezni.
Bodi deležna velikega blagoslova in vesele božične praznike.


Larisa
Default avatar

MilenaŠ

Lepo pozdravljena!

Najlepša hvala za vaše pismo in vašo željo, da s pogovorom opogumljate druge ženske, ki so v težavah. V varnih hišah ženskam in njihovim otrokom zagotavljamo tajnost in anonimnost, zato ne moremo sprejemati obiskov. A vseeno hvala.

Vedno se zelo razveselim majhnih, dobrih namer ljudi, ki imajo sami svoje težave, pa bi kljub temu želeli pomagati drugim prav tako z majhnimi, drobnimi stvarmi kot je na primer pogovor.
Ljudje potrebujemo drobne pozornosti, prijazen nasmeh, topel stisk roke, odkrit pogovor. Pa gredo pri vsakdanjem tempu življenja vse te malenkosti hitro mimo nas.
Premalokrat se zavemo, da smo tudi sami enako površni kot so drugi do nas, na hitro odslovimo ljudi, na kratko odzdravimo in hitimo dalje. Ne vidimo bolečine, mogoče celo nočemo slišati za stisko drugih.

Ko sem prvič na hitro prebrala pismo sem si rekla »o, kako prijazna pozornost«. Ko pa sem potem še enkrat prebrala, sem začutila stisko tudi pri vas. Radi bi bili močni, radi bi pomagali, pa nosite v sebi kar veliko bolečino.
Ste v tako krasnem obdobju, v obdobju nosečnosti. Za vsako žensko je to nekaj najlepšega, enkratnega, čudežnega, ste v obdobju, ko bi potrebovala še več pozornosti, nežnosti, podpore, čim manj obremenjenosti, vi pa ob vsem temu mislite na druge.
Draga Renata posvetite se sebi in svojemu otroku, pripravite se in vso svojo energijo namenite dogodku, ki je pred vami.
Želim vam lepe praznike in da v novem letu z vso ljubeznijo sprejmete čare in tudi tegobe materinstva.
Srečno!
Lep pozdrav,

Milena, strokovna delavka v VHG
Default avatar

Ljubljana12

Pozdravljeni,

Imam sledeča vprašanja:
1) V kolikor se ženska umakne v varno hišo (zaradi prijave psihičnega nasilja), je otrokov oče upravičen do stikov z otrokom?

2) Ali se prijava nasilja razišče tudi iz druge plati (prijavljene osebe ) in ne samo s plati "prizadete osebe", ki je prijavila nasilje?

3) Ali oseba ki se je zatekla v varno hišo kdaj odgovarja za "lažno prijavo" - torej v kolikor se izkaže da je prijavila osebo, ki se izkaže za nedolžno?

4) Ali zaposlene osebe v varni hiši (skupaj s CSD-jem) pregledajo upravičenost nastanitve "prizadete" osebe?

5) Ali se iz točke 3 in 4 lahko sklepa, da oseba izkorišča javne institucije in s tem namerno preprečuje stike drugega starša z otrokom?

6) Ali se lahko ženska ki se je zatekla v varno hišo samostojno odloči da ne dovoli stikov drugega starša?

Zgornja vprašanja se mi postavljajo, ker opažam, da se v primeru ženske v varni hiši, ne preverja dovolj dobro preostale plati zgodbe, ob tem pa pozablja da je to lahko izkoriščanje ustanove v različne namene... Medtem pa je druga oseba v precej slabšem položaju, predvsem zaradi ne-videnja otroka.

Najlepša hvala za odgovore
Default avatar

Mateja D.

1.) Tudi ,ko so ženske v varni hiši, če je to v korist otroka, kar ocenjuje
pristojni Center za socialno delo, imajo otroci stike z očetom. Seveda po
predhodnem dogovoru na pristojnem Centru za socialno delo
2.) Ženska, ki pride v varno hišo, poda na policijski postaji ovadbo v povezavi
z nasiljem, ki ga je doživljala. Pri podaji ovadbe, policija vedno pokliče tudi
nasprotno stran, v tem primeru osebo, ki je izvajala nasilje, da tudi ta oseba
poda svoj vidik dogodkov.
3.) Vsaka lažna prijava je po zakonu kazniva. O tem na policijski postaji tudi
seznanijo vsakega, ki pride podati ovadbo.
4.) Zaposlene v varnih hišah ne izvajamo upravičenosti nastanitve. Kako bi se
tak postopek sploh izvajal? Tako kot sem omenila o tem ali je bilo dejanje, ki
ga je ženska doživela, kaznivo ali ne, preiskujejo in odločajo policija,
tožilec in sodišče.
5.) Žalostno in nedopustno je, da kdor koli izkorišča svoje otroke zato, da se
maščuje partnerju/ki za krivice, ki jih je doživel/a ali iz kakšnega drugega
razloga. Žal v še tako dobrem sistemu lahko posameznik, ki se je trdno odločil
in je brez moralne vesti, izkoristi z lažmi in igranjem sistem, bodisi na tej
ali oni strani.
6.) Vsaka mama lahko na pristojnem Centru za socialno delo poda zahtevo, da
zaradi koristi otroka oz. njegove ogroženosti, ne pride do stikov. Center za
socialno delo pa je potem tisti, ki ugotovi ali je ta zahteva upravičena ali ni.
Lahko pa se izvajajo tudi stiki pod nadzorom, da se ugotovi, če so stiki med
otrokom in roditeljem v korist otroku.
7.) Čeprav ni bilo vprašanje dodajam, da v Sloveniji poznamo projekt
Zagovornika – glas otroka, ki lahko pristopi takrat, ko so si interesi staršev
nasprotni, ni pa točno jasno oz. ni v samem procesu kot je npr. ločitev, dovolj
prostora za otroka, za njegove želje in potrebe.
Več o zagovorniku otroka, si lahko preberete na naslednji povezavi:
http://www.pravice-otrok.si/index.php?id=70
Mateja Debeljak
Default avatar

MilenaŠ

Spoštovani,
Z vsako uporabnico pred prihodom v varno hišo opravimo predhodni osebni pogovor tako, da se seznanimo z njeno situacijo, njo pa tudi po potrebi seznanimo s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima, da ustrezno ukrepa. S tem mislimo na prijavo nasilja na policijo in seznanitev pristojnega CSD, da se bo zaradi nasilja s strani moža/partnerja (oz. tistega, ki izvaja nasilje) skupaj z otroki umaknila na varno. Seznanimo jo s pravili bivanja, pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, ki jih bo imela, če se bo odločila za ta korak. S prihodom v varno hišo se ženska odloči tudi za vstop v program, ki ga ob tem izvajamo. V varno hišo pride prostovoljno in prostovoljno jo lahko zapusti kadar hoče.
Prijavo nasilja, ki jo uporabnica poda na policiji, obravnava policija v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili. Vključuje tudi zaslišanje prijavljene osebe, eventuelnih drugih oseb in zbiranje ostalih dokazil, ki so potrebni v postopku dokazovanja. Postopek vodi izključno policija, ki po končanem preiskovalne postopku zadevo preda tožilstvu oz.sodišču.
CSD je uradna državna institucija, ki se v skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja in Pravilnika o sodelovanju organov ter delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, vključuje v postopke za zaščito ter ustrezno pomoč žrtvam nasilja. Prav tako imajo CSD vsa uradna pooblastila za zaščito otrok po obstoječi zakonodaji (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o socialnem varstvu, ZUPJS,…).
Po naših izkušnjah, stiki otrok z očetom potekajo zelo različno. Lahko jih v začetku njihovega bivanja v varni hiši tudi ni in se vzpostavijo kasneje. Vse je odvisno od vsakega primera posebej. Stikom ne nasprotujemo. Stiki vedno potekajo zunaj varne hiše. Lahko tudi pod nadzorom strokovne osebe na CSD. To, da bi se ženska sama »odločila oz. ne dovoli stikov, ko je v varni hiši«, pa ni mogoče. Kot starš imate vso pravico do stikov in če se ne moreta starša sama dogovoriti, je CSD prostor, kjer se lahko dogovorite, sicer pa o tem odloči sodišče.
Vsaki uporabnici verjamemo kar nam pove o nasilju, ki ga je doživljala. Ne preverjamo njenih izjav. Ji verjamemo! Osebno menim, da je to za vsako žensko, ki doživlja nasilje, najbolj pomembno. Za žensko žrtev nasilja, ki je odšla od osebe, ki je nad njo izvajala nasilje, je to ogromen in zelo pogumen korak. Običajno je vedno polna strahu, dvomov, sramu, obtoževanj, občutkov krivde,… Potrebno ji je prisluhniti, ji stati ob strani in ji nuditi pomoč, ki jo želi.
Vse kar uradno izjavi na policiji, na sodišču, CSD, je njena izjava in nasprotna stran ima pravico, da se brani oz. poda svojo izjavo. Vsak posameznik je odgovoren za svoja dejanja in izjave, in zanje tudi sam odgovarja. To velja za žrtev kot za povzročitelja nasilja.
Lep pozdrav,

Milena, strokovna delavka v VHG
Default avatar

Ljubljana12

Pozdravljeni,

Hvala obema strokovnima delavkama za odgovor. Imam pa še nekaj komentarjev oziroma vprašanj:

1) Glede na to, da je bil opravljen prvi razgovor na CSDju, me zanima, kako to da osebo obtoženo nasilja (recimo v 1 osebi ednine)- me do razgovora (in še do danes) ni nihče nikdar kontaktiral v zvezi z ovadbo. Od tega je minilo že cca mesec in pol ?

2) Omenili ste da CSD ocenjuje ali je v korist otroka, da ima stike z ostalim staršem. Je CSD v primeru da je ženska v varni hiši dolžan na razpravi določiti stike? Kakor sem razumel, ne, zanima pa me, koliko časa bom potem ostal brez stikov z otrokom, če bomo čakali na sodišče?

3) Če je CSD zadolžen da ugotovi upravičenost stikov med staršem in otrokom, zakaj potem tega na razpravi niso storili? Kakšne so možnosti, da CSD ni opravil svojega dela tako kot "mora" ? Glede na to da se z osebo ki se je zatekla v varno hišo nisva mogla sporazumeti o stikih, bi do sodišča nekdo to moral določiti kajne?

Zakaj se lahko zgodi, da starš nima stika z otrokom dokler se zadeva ne reši na sodišču ? Kdo do takrat odloči količino stikov z otrokom?
Bil sem mišljenja, da se bo to rešilo na razpravi na CSDju, pa se ni. Pravzaprav je enako kot je bilo od dneva, ko je oseba odšla v varno hišo - sem brez stikov in možnosti videti svojega otroka. Najhuje pa je dejstvo, da do danes nisem dobil nobenega klica s strani policije, CSDja oz. katerkoli druge institucije.


Da podam še en komentar: siguren sem, da v varnih hišah opravljate svoje delo korektno, dobro in pravilno. In prav je tako - moja vprašanja so namenjena bolj postopku o odločanju glede stikov. Kot vemo, lahko zadeva do sodišča traja precej dolgo, sam pa ne morem naresti prav nič, da bi videl svojega otroka.

To, da bi bila morebiti potrebna prisotnost delavca CSDja na stikih z otrokom, me niti najmanj ne bi motilo...

Je sploh kaj, kar lahko naredim v tem trenutku?
Default avatar

Mateja D.

Spoštovani, predlagala bi vam, da greste nazaj na CSD, poveste, da bi radi videli otroke, še preden bo na sodišču odločeno o trajni dodelitvi otrok in da poveste, da če obstaja kakšna dilema, da naj otroci ne bi imeli stikov z vami, da ste pripravljeni imeti tudi stike z otroki ob prisotnosti strokovne osebe. Ena od možnosti pa je tudi vloga na sodišču za začasno dodelitev otrok, tudi o tem se lahko pogovorite na CSD, da vam objasnijo zadeve. Težko vam razlagam kaj več, ker ne poznam vašega primera v celoti.

Srečno, Mateja Debeljak
Mateja Debeljak