Otrok bi sladko sladko sladko sladko kar naprej
Imam 6,5 letnika, ki je do sedaj sicer bi sladkosned, ampak je prosil dvakrat trikrat na dan za kak bonbonček, košček čokolade, pil je vodo, večerja sadje, skratka vsega po malem, tako meso, kot zelenjava, oh, sladko…
Odkar je v šoli (1. razred) pa NOROOOO. Vsak dan bi se basal in basal s cukrom, fehtari kar naprej, pa sladke sokove bi, pa čokolado, pa to dobesedno prosjači.
In da se razume, nikoli nismo omejevali. Si privoščimo tortico, spečemo pecivo, če se mu zalušta sladkega, dobi.
Ampak zdaj pa je šlo čez vse meje in sploh ne vem več kaj naj, ker valda jest ne more toliko, tistih “sestradanih” oči po sladkem pa mi je tudi težko gledat.
In ker gledam šolski jedilnik, vidim da je vsak dan (vsaj 4x tedensko) za malico sok, ne vem, a je možno, da mu tisti sok tolk dvigne cukr?
Včeraj so imeli palačinke, pa pico, pa ta teden še hot dog in neka sladka peciva, pa sladoled…
Jaz prav razmišljam, če je to to.
Tudi apetit se mu je ful povečal, skoz bi samo jedel in se bojim, da bo zdrav, suh otrok v enem letu debelušen ali pa se bomo vsak dan pregovarjali in odrekali.
Kako bi ve?
Hvala vsem. Hudo mi je, ker sem mislila, kako lepo nam gre, zdrav je, nima težav z težo in potem naenkrat tak šok…
Doma smo že sicer imeli ene majhne smokije (ki so notri že ene 2 meseca, ker nikol ne prosi za slano), pa temno čokolado imamo vedno, pa lizika, bonbončki, kaka kinder čokolada… Kar pač dobi ali pa kupimo… Samo tega ni jedel, redko kdaj. Se je raje posladkal ob nedeljah s kako tortico zunaj, pa če sem kaj po kosilu spekla, pa sadje s smetano, in res občasno košček čokolade… Zdaj pa noro…
Prej sem obupano popustila in mu dala CELO čokolado, češ pa jej. Da vidim, če so ga res same oči al bi to res pojedel. Pojedel je celo. Sfrezal… V 2 minutah.
Sva se pogovorila, da to je imel za lušte, zdaj pa bova mal drugače… Čakam da pride partner domov, da še z njim se pomeniva, kako bomo… Bom verjetno začela tko, da bom pekla zdrave sladice (ala ovseni kosmiči z banano, sadno skutno pecivo, kjer ne bo sladkorja)…
Pa to vsak dan en kos ali pa par keksov, pa upam da mu bo dovolj. Pa pomarančni sok z medom ali pa domač ledeni čaj…
Sam da naredim plan, pa bo verjetno lažje.
Pa ne, ni kritika, res ne. Ker itak sta to dva obroka, ostale pa delam doma jaz in so takšni kot se jaz odločim. Pa otroci so aktivni, pa se učijo, pa HB da pojejo kaj konkretnega. Samo na glas razmišljam, če je možno, da je to tisto, zaradi česar naenkrat taka želja po hrani.
Ker pač vrtec je bil čist drugačen sistem.
Meni se zdi kolicina sladke hrane, ki jo tu opisujes, nora. Namesto, da mu peces sladice, mu daj kos sadja. Pomarancni sok ima ze sam dovolj sladkorja, brez dodanega medu.
Vec kot clovek poje sladkorja, manj obcutka imajo njegove brboncice za sladkobo, ker se je navadi in jo zahteva vedno vec za obcutek sladkobe.
Glede hrane imam svoje nazore in morda vzgajam mimo priporočil, a čutim, da je prav. Načrtno sem vztrajala edino pri dojenju in nato v steklenički izključno voda. Še danes obožujeta vodo, sokove zelo izjemoma.
Vedno imamo zalogo sladkega povsem na dosegu otrok. Je bil kak dan, ko se je pojedlo več, a sem pustila kolikor želijo. Tudi danes včasih kaj novega pogruntamo in morda pretiravamo. A to nikdar ne traja dolgo, niti nekaj dni ne. Nobena hrana v mojem domu ne more biti “prepovedan sad”, zato s hrano ne nagrajujem in ne odrekam. Želim le, da poslušata telo, kaj želi, rabi in kdaj je dovolj. To je vse. Tako ima otrok izostren okus, kateri okus mu je všeč in kdaj je sit. Vidim, da otrok v resnici sploh ne mara toliko sladkega kot se o tem govori.
Zgleda se ne razumemo. Do sedaj smo živeli zdravo, z občasnimi pregrehami.
Zdaj pa iščem opcije kako drugače… Skutina torta (sadje, skuta in nič drugega ni notri) se speče in pripravi v 15 min, piškoti nimajo nič sladkorja, se pa v 20 min in so itak za cel teden.
Zunaj smo cele dneve… Nabijamo žogo, kolesarimo, košarka, sprehodi, potepi…
Pač iščem opcije, kako ne otroka 50x na dan zabit, da ne sme sladkega, ampak mu raje ponudit nekaj, kar nadomesti.
sadje itak je, vsak dan…
Ne glede na to kaj vse so ostali napisali svetujem, da se z njim pogovoriš kaj se mu v šoli dogaja. Včasih je stres, stisko ali kakšno drugo nelagodje lažje premagati s hrano, sladkim kot pa reševati. Ker je še otrok se tega ne zaveda. Novo okolje, novi obrazi pa mogoče se ne najde so lahko težava.
Predlagam tudi, da se s hrano ne ukvarjaš toliko, pač pa se ukvarjajte z njim, ga zamotite.
Kaj pa oče?
Zivljenje ni torta, pa naj bo skutina ali kaksna drugacna. S temi nadomestili ga bos naucila, da bo dobil vse kar zeli, in da se mu ni potrebno odpovedovati nicemur. Naucila ga bos, da samokontrola ni potrebna.
Naj otrok tudi slisi kaksen Ne, ker jih bo slisal se velikokrat v zivljenju. Bolj bos stregla njegovim razvadam, tezje bo zanj, ko odraste.
Omeji sladko jed na 1x tedensko, crtaj sokove, ki so v bistvu le sladkana voda z umetnim okusom in ga nauci, da ima vsaka stvar, tudi sladkor svojo mero.
Glej, otrok je popolnoma zamenjal način življenja, sistem preživljanja časa, pomembne odrasle in otroke. V sladkorju očitno najde neko tolažbo. Ne mu dat vsega, kar hoče, ampak posebne panike pa vsaj do konca novembra tudi ni za zganjat. Počakaj, da se navadi na šolo. Če bo potem še problem, pa začnite resno spreminjat prehrano. Ampak otroci na take spremembe reagirajo različno. Eni jokajo, drugi so tečni, tretji spijo, četrti ne spijo, tvoj se pa pač sladka.
Ja, se. Ne pijem kave, zato ne morem piti sladkane kave. Pijem samo vodo iz pipe. Ze vec kot 20 let. Sadnih sokov nisem nikdar marala in so se me drugi vcasih privoscili zaradi tega. Piskotkov tudi ne jem. Umetnih sladil ne uporabljam, Mi pa vsake toliko zapase jabolcni strudelj, ki ga pripravim nesladkanega.
Kot otroku mi niso dajali bonbonov in cokolad, ker sta bila starsa prepricana, da to ni zdravo. Sta mi pa vsake par mesecev kupila kremsnito. To je bila zame super sladka sladkarija. Zato nisem razvila okusa za sladkarije. Enkrat sem pri 10 letih dobila za darilo veliko skatlo sladkarij in jo je morala pojesti moja mama, ker se jih nisem dotaknila. Je bilo veliko heca na ta racun, darovalki se je pa zdelo za malo, ker nisem marala njenega darila.
Jaz bi svetovala samo, da črtate sladke pijače. Ker pri teh otrok nima občutka, da je že dobil nekaj sladkega.
Drugače pa imamo pri nas pravilo, da dobi kaj sladkega po kosilu, če se spomni. Vsak dan. Grozno:)))
Jaz se izogibam bonbonom in piškotom; večinokrat je na voljo sladoled, čokolada in domače sladice (sin ima rad rižev narastek, štrudl, marmorni kolač).
HB ga ne zanima slano (smoki, čips in podobno, kar mene zelooooo gane:))
Dokler mu v trenirkice napeljujem dodatno elastiko, bo pri temu ostalo. Vidim vse preveč “zdravo hranjenih” pa vendarle “polnih” ali “kompaktnih” otrok (tako okroglost definirajo njihove mame), ki se jim dobesedno utrga, ko postrežemo nekaj sladkega.
Kot sem uspela na hitro prebrati, ni nihče omenil sladkorne, ampak samo debelost. Moja hči je v odraščanju pojedla ogromno sladkorja, a je tudi veliko telovadila, tako da ni bila debela. Ampak, kaj se je zgodilo ob nenehnem delovanju trebušne slinavke? Odpovedala je in dobila je diabetes tipa 1. Saj veste, kaj to pomeni? Inzulin do konca življenja, dieta in spremljajoče bolezni.
Tole si preberi oz poslušaj in boš videla koliko škode delaš otroku s sladkorjem: