Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Uničila sem si življenje

Uničila sem si življenje

Poročila sem se z moškim, ki sem ga imela rada, vendar v njega nisem bila nikoli zaljubljena. Je izobražen, z dobro službo, z dobro plačo. Najino razmerje je bilo ” v redu”, ni pa bilo nikoli iskric z moje strani. Pač na zunaj sva izgledala kot idealen par, meni je bilo pa vedno dolgčas z njim in vedno sem upala, da bom spoznala kakšnega drugega in doživela ljubezensko zgodbo svojega življenja. Ker se to ni zgodilo, sem se po parih letih s tem moškim poročila, imava hčerko staro štiri leta in sama imam vsega polno rit. Imamo hišo, oba imava še vedno super službe, denarja več kot dovolj, potujemo….ampak, ko ležim z njim in ob njem vem, da to ni to. Mi je bolj kot brat-prijatelj. S seksom se silim, ker med nama nikoli ni bilo neke kemije, čeprav je postaven moški. ..

…zdaj pa sem slučajno spoznala moškega ob katerem mi srce zaigra, s katerim imava enak smisel za humor, s katerim mi je super lepo in vbistvu sem zaljubljena kot neka najstnica. Skratka nekoga njemu podobnega sem si želela celo življenje. Ta moški je sicer dve leti mlajši od mene, brez žene-punce in otrok in zdaj se tolčem po glavi, da sem se poročila z moškim za katerega sem vedela, da ni zame ampak me je bilo strah, da boljšega ne bom spoznala oziroma, da bom ostala sama.

Kaj naj zdaj storim? Se ločim in se podam v življenje z novim, al naj ob svojem možu čakam, da me zaljubljenost do drugega mine in potem še dalje celo življenje hrepenim po nečem več??

loči se, pojdi naprej.

* * * * * ********************************************************************************************** Če obravnavaš posameznika takega kakršen je, bo tak ostal. Če ga obravnavaš takega kot bi mogel biti in bi lahko bil, potem bo postal tak. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Nekateri ostanejo praznih rok celo, ko se primejo za glavo. *********************************************************************************************

Ahh poznam take zgodbe, v bistvu bi jo sama lahko imela, bila bi točno tako kot ti UJETA V ZLATI KLETKI, ki bi si jo sama zgradila. Samo nisem šla v zvezo z njim hvala bogu, se imam preveč rada in želim pravo ljubezen. Ki sem jo spoznala precej pozno ampak je prišel in hvaležna sem zato da sem poslušala svojo intuicijo.

Ja glej, ne bodi preveč žalostna sedaj, je kar je! Ja moj nasvet bi defenitivno bil da se ločiš od tega moža do katerega čutiš le prijateljstvo, ker to enostavno ni dovolj za pravo vezo. Povej mu da to ni to…in se ločita. Bodi iskrena do njega, ker si tudi tvoj še sedanji mož zasluži žensko ki ga bo zares ljubila.

nova
Uredništvo priporoča

Tule ni kaj svetovat, kakorkoli se boš odločila, boš posledice nosila sama.
Sama sem bila pred veliko leti pred podobno odločitvijo, samo ne poročena in brez otrok. 10-letno zvezo, ki je na obdobja že mejila na rutino in navado, sem zamenjala za svežo zaljubljenost… No, saj mi ni hudega, ampak občasno (ko me zmotijo določene zadeve, ki vem, da bi v tisti zvezi bile boljše) pa pomislim, kako bi bilo, če bi ostala takrat z njim, se ne podajala v novo zvezo…
Nikoli ne moreš vsega vedet in predvidet vnaprej, žal. Niti ne moreš v življenju imeti čisto vsega. Je pa nekaj soli v pregovoru “bolje vrabec v roki kot golob na strehi”…

Nisi si uničila življenja.Veliko je še pred teboj.Ogromno.
Vendar, počasi.Boš videla, kam bo šlo razmerje.
Zdaj te bodo malo spljuvali.Vendar je včasih res tako, dokler ne poskusiš, ne veš.Na žalost, potem to plačaš.

Ja, zlata kletka še zdaleč ni vse.

Posebno, če si zdaj spoznala, da ti veliko pomeni dober odnos.Pa malo kemije mora tudi biti.
Če se dolgočasiš, je sploh obupno.
Počasi, boš videla, kam plove tvoje življenje.

…joj, ne delaj si tega.
Vem kako je, ko spoznaš nekoga, ob katerem si 2m nad zemljo….a to navadno tudi mine, tako kot pride…
In vedi, vse je v glavi! Ne zapravi si idealnega življenja!

Ja, to je pa to, na vso silo, pa četudi veš, da ni pravi, samo da ne ostaneš sama, a ne? Če bi bila poštena, bi mu to, kar si tukaj napisala, povedala in odšla (pa ne jutri, temveč včeraj).

Ker, tudi če boš ostala in čakala, da te ta kao zaljubljenost mine, bo že prišel drugi, ki ti bi spet metuljčke delal, pa tretji, pa četrti.

In točno tako, kot si rekla sama – polno rit vsega imaš, sedaj ti je pa dolgčas.

Se podpišem.

Samo počasi. Se bo že pokazalo, kaj je najboljše.
Nikakor pa si nisi uničila življenja. Mogoče ga boš končno začela živeti. 😉

Vse dobro!!

Ti samo kronično nezadovoljna in nepotešena in misliš, da je življenje kot v filmu. Zdaj te je nekdo obnorel, pa če te prav berem, se samo bežno poznata?

Joj, mal si me prestrašila kto da bi brala sebe. Sem že mislila, da sem sama to napisala in pozabila – do tam, da imaš otroke. Jaz jih nimam. Isto se je meni zdelo, pa sva šla narazen z mojim. Sem živela nekaj časa sama, mi je celo bil en všeč, ampak sem ugotovila… da ljudje niso to, kar vidiš na prvi pogled. Zato sem se vrnila k mojemu nazaj. In se imam lepo. Problem je samo to – da čeprav sem vmes bila sama, brez da bi karkoli s komerkoli imela, sem izpadla najslabša in tudi zato, ker so mi npr. šle take misli po glavi. In ko sva se še kregala, kdo se pa ne kdaj. No, ti povem – obsojanje na vsakem koraku, kot da so drugi brez napak…

Ne vem, mogoče je pa ta drugi sorodna duša. Pa tudi če je – se mi zdi, da vsaka veza sšasoma postane malo rutina. Tako da premisli.

Nikjer nisi navedla, zakaj si ostala z njim od vsega začetka? Če ni bilo ljubezni s tvoje strani, bi ga mogla že prej zapustit.
Dej se v njegovo kožo zdej. Da bi on tole zdej prebral.
Ne obsojam te, ker pač zdej čutiš metuljče…obsojam, ker si ostala z nekom, s katerim teh metuljčkov ni bilo!

Bedno življenje si imela. In bednega boš imela. Ker si se sama tako OD-LOČILA. Že pred desetletji. Ali pa končno začni poslušati sebe, pa ne tako, da boš skočila prvemu za vrat.

Saj verjetno pa je itak provokacija.

Poznam eno podobno zgodbo. Ženska se je takrat odločila, da bo ostala z možem, občasno pa se je videvala z ljubimcem (ki je bil tudi poročen in z otroki) Mož je to slutil, ampak ni kaj dosti trzal. Potem je resno zbolel in umrl, otrok je šel študirat v Ljubljano, sanjski ljubimec se je že prej ločil in parček je končno, po cca 15let uresničil svoje sanje. Pa ni trajalo dolgo, že kmalu sta se skregala, ona se je odselila, pa potem spet šla nazaj in tako še nekajkrat dokler nista dokončno ugotovila, da pravzaprav nista za skupaj. Ne pravim, da je vedno tako, samo malo razmisli, preden požgeš vse mostove za sabo. O vrabcu in golobu so ti že povedali, razmisli še o travi na drugi strani reke.

Nikakor ne naredi kake neumnosti in ne povej svojemu. Lepo si unega vzemi za ljubimca, pa boš videla, ali je res boljši.
Šele potem, se odloči. Da ti ne bo žal, ko boš pustila moža, potem te bo pa un dal na čevelj.

Še vse v mojem okolju, ki so se ločile ker so spoznale princa svojih sanj, so v resnici pogorele. Ko hormoni nehajo delovat, princ v trenutku izhlapi. Ker ga v resnici sploh nikoli ni bilo,. Bil j ele utvara v zdolgočasenih glavah. Se mi pa smili tvoj, da ga je ujela taka preračunljivka.

Tako je bivša mojega moža mojemu zbezljala. Saj super, da je, če nista bila za skupaj, ampak zveza z ljubčkom, ki jo je obnorel, je trajala točno tri mesece. Poti nazaj pa ni bilo. Fuuul je bila huda ljubezen.

No, meni se pa zdi, da je to še vedno bolje kot da se poročiš s pijancem ali da te pretepa. Navsezadnje ima lepo življenje, sem pa prepričana da nihče celo življenje ne čuti metuljčkov.

Poleg tega, imamo nekateri, vsaj jaz – zaradi določenih travm, ki smo jih doživeli, čuden okus za moške. Npr. meni so bili všeč starejši moški, pa še nekako so bili nagnjeni k varanju in pa eden od teh, ki mi je bil všeč, nisem pa nikoli bila z njim – je bil alkoholik. Pa nihče ni bil preveč pozoren do mene, v bistvu ravno pretirana pozornost, mi je šla na živce. Sem na videz simpatinega videza in nimam s tem problemov. Ampak ker sta starša ločena, sem iskala očeta. Pravi oče, je tako btw alkoholik. Brigal se pa nihče ni preveč zame. Tako je to vzorec. In če bi iskala s srcem, bi jih lahko zamenjala ene 30…

Ženska, ne uniči življenja svojim najdražjim; otroku in možu.
Vse je v glavi. Pamet nucaj !

Poznam pa kar dve, ki sta si res unučili življenje, oziroma svoje družine. Otroci so nastradali. Fuj pa takšne mame in žene.

Na stara leta bos bolj potrebovala brata-prijatelja, kot ljubimca

mi je smešno, kako različno dojemamo uničevanje življenja sebi, drugim

tudi tu mi je smešno, da tale misli na sebe, da sebi uničuje življenje, če ga pa nekomu, ki mu laže, da ga ljubi in revež verjetno zato sploh ne ve, kaj je ljubezen

uničuje življenje hčeri, ki se uči neljubezni

ločit se! včeraj!

plačilo za laganje še pride…govorim iz lastnih izkušenj…kljub temu da sem bila pol manj kriva od tebe, plačujem vsak dan za moj greh..s krivdo, ki te ovira na vsakem koraku..samo posledice moraš dočakat in takrat vidiš, kaj pravzaprav delaš

Eko, uf je zadela “žebljico na glavico”.

Najprej sem pomislila na Ano Karenino. Pustila moža, otroka in šla živeti k mladmeu ljubimcu. Zgodba se je tragično končala.
Dobro premisli, preden narediš kakšno neumnost. Mogoče boš ugotovila, da je tvoj neoojeni princ na belem konju, čisto navaden človek. Pazi, da si s tem resnično ne uničiš življenja. Imam občutek, da si se preobjedla belega kruha. Veš, nihče ni celo življenje zaljubljen kot v filmu. Vso srečo in pamet v glavo!

Vidimo torej, da mone svojih mož ne ljubijo, da pa zelo gledajo na sebe, da ne bi bile slučajno samske in tako jim je vsak izgovor boljši kot ločitev.

V življenju imaš eno samo dolžnost: biti zvest samemu sebi! Vse ostalo je neumnost.

Ah, kako krivično…. če se poročiš z nepravim (ni iskric), spoznaš mr. pravega (iskrice)…… in ti je žal, da si se poročila….

Če pa se ne poročiš (oziroma nisi) z nepravim, pa tudi ne spoznaš mr. pravega….. če pa ga, je zaseden….

Pač moj primer….

New Report

Close