Mlad moški ima težave s soočenjem družinskega življenja
Imam težave z možem.
Imava 3 leta starega otroka in ima težave z realnim soočenjem, da življenje ni več samo hedonizem, kot je bil pred otrokom.
Vem, da me ima rad, me ne vara si pa želi svobode, ki mu jo vsakodnevno omejujem in jaz in sine.
Zato, pravi da je bolje da gremo narazen.
Vidim, da se še išče, vidim da bi se rad najdel v novi vlogi očeta, venda mu hedonističen način življenja pomeni očitno več in se ne zna sam ustaviti in reči sam sebi, da je čas da se zresni.
Rekel mi je, da mu naj povem razloge, da pusti hedonizem. Jaz enostavno ne vem več kaj naj mu rečem.
Če se človek sam ne odloči za nekaj, potem ne vem če mu lahko pomagam jaz…
Moški apeliram predvsem na vas, na vas ki ste že odrasli in ki sedaj vidite nekaj, kar niste videli prej ko ste še bluzili. Kaj bo uvidel, da je izgubil čez par let, ko pa res ne bo več možnosti, da smo skupaj….?
Nimam pojma kaj je hedonizem, očitno pa nič pametnega, še manj dobrega, tako da se mi niti poguglat ne ljubi. Kdaj bo uvidel pojma nimam, nekateri sploh nikoli, drugi kar kmalu. Tri leta po rojstvu so že skrajni čas, da bi vsak normalen človek dojel in se sprijaznil ter prilagodil, in ne vem do kdaj misliš čakat da se izvoli zresnit. Če je sam predlagal ločitev – mislim, da je te veze bilo že zdavnaj konec. Žal, drugič si izberi nekoga ne-hedonističnega ali whatever pač je.
Ah, ženska … Odgovoren in zrel človek zna biti hedonist (ne da se tako poimenuje) tudi z družino. Mu oseba, ki jo ljubi in spoštuje pomeni toliko, da zna brzdati svoje želje po nepotrebnih stvareh, kar hedonizem tudi vključuje. Ker pa želi odditi od tebe je v tem njegovem hedonizmu skrita želja tudi po drugih ženskah. Ne delaj si utvar …
Hedonizem- pijačke s kolegi, fitnes kadar se mu zljubi, tek, potovati, hribi,…hedonizem v obliki uživanja.
Za otroka sva se skupaj odločila, je pa res da dokler ga nimaš, ne veš kaj te čaka, ne veš koliko odrekanja sledi. Sedaj je vse na ojih ramenih.
V bistvu sem jaz tista, ki zaostrujem zadeve, ker ne vidim smisla da bom za vse sama on bo pa kakor se mu ljubi.
Rekel mi je da mu naj povem en dober razlog da se odpove uživanjciji in da se popolnoma prepusti družini.
Če noče, noče. Prisilit ga ne moreš.
Me pa zanima, kako si tale fantek (moški mu pač ne morem reči) predstavlja življenje po ločitvi. A bo šel nazaj k mamici v otroško sobo uživat lajf? Ker odraslo življenje pač prinaša s seboj določene odgovornosti in skrbi, ne samo užitkov. Moraš delat, skrbet sam zase, plačevat položnice, pospravljat,.. a vsega tega pred prihodom dojenčka ni počel, da je zdaj tako šokiran?
Aha, očitno si predstavlja, da bodo z ločitvijo ugasnile tudi njegove obveznosti do otroka? Da se mu ne bo treba brigat zanj, da ga ne bo treba obiskovat, kam peljat, iti z njim k zdravniku, v živalski vrt, na govorilne ure? Ali pa bo zaradi uživaštva žrtvoval nedolžno otroško dušo? Zafural nekomu življenje? Si to res predstavlja tako enostavno?
Osebno mislim, da je mogoče združiti oboje, samo ne tisto minuto, ko se človek izmisli. Tudi če imaš otroka, pridejo ure, včasih celo dnevi, ko se spet lahko posvečaš samo sam sebi. Sicer pa … a z otrokom se pa ne da uživat? Podoživljat lastnega otroštva? Moji so že veliki in zdaj mi gredo otroške risanke ful na živce, ko so bili pa moji majhni, sem pa risanke gledala z enako velikimi očmi kot oni. In se lahko spet obnašaš blesavo, tekaš po lužaš, cviliš, se mečeš po travi. Si predstavljaš, kako blesavo bi izpadla, če bi to počela sama ali recimo dve odrasli ženski? Saj bi poklicali Polje. Meni je tudi to bilo uživanje in mi je včasih prav žal, da je minilo.
Škoda, ker tvoj partner tako gleda na otroka in življenje v dvoje. Da v tem ne najde užitka.
Kot prvo nisi omenila koliko pa je star. Očito je da ali sta oba še mlada.
Saj razmišljanje človeka o pojmu družina, ko si enkrat ustvari družino se zelo zelo spremeni in samo ljubezen, odkritost, pogovor, poštenje, pomoč …….ti da smisel tebi, tvoji družini, da raste se razvija in uživa. Vsakršno prilagajanje in sprejemanje kompromisov je v korist družine. Pa ne da ne greš več ven in počneš kar ti je volja samo omejiti se je potrebno in prevzeti odgovornost do vsega.
Žal, avtorica, mislim, da si narobe ocenila svojega partnerja kot potencialnega očeta tvojih otrok. Očitno si želiš aktivnega očka, s katerim boš polno delila starševstvo. A on očitno ni očetovski tip, ni zaživel v tej vlogi in ne uživa v njej. To bi res lahko videla že prej. Tudi jaz se sprašujem, a je bila odločitev za otroka tudi njegova ali ne.
Imaš dve možnosti:
1. ločitev
2. sprijazniš se, da večino starševskih dolžnosti prevzameš nase. In niti ne omeniš, da naj otroka pelje na igrišče, mu bere knjigico, ga skopa in prebere pravljice. Preprosto vse te stvari ti opraviš, brez očitanja, teženja, jamranja. On pa le 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} navedenega, občasno. Nekateri moški so tudi taki, da zaživijo v očetovski vlogi šele ob malo večjih otrokih, mogoče bo tudi pri njemu tako..
Kaj bi jaz izbrala? Zdej me bo večina spljuvala ampak – drugo opcijo. Vseeno bolje to kot nič. Čas zna tudi narediti svoje. Pa ne obremenjuj se s scenami iz filmov itn. Vsak fura neko svojo pot. Otrok prinese velike spremembe, očitno on nanje ni bil pripravljen in ni pripravljen, vzemi, kar vseeno lahko tvoj otrok in ti dobita od njega v smislu družinskega življenja. Če se seveda drugače dobro razumeš z njim.
no si le našla pravi odgovor zase. V tvoje dobro ti svetujem, da pri seksu uporabljajta kondom. SPB pa to, da obdržiš vsaj telesno zdravje.[/quote]
Žalostno je to, da se na otroka sploh ne misli. Veliko žensk, večina, izbere opcijo št. 2. Rezultat pa so otroci polni travm, ker morajo živeti z očetom, ki jim jasno poveda, si ni želel otrok, da ga to ne zanima, da mu ni do družine.
Avtorica, ti si že vse čas sama. Pred 18. leti sem bila na istem kot ti. Pa sem odšla z otrokom. Z glavo skozi zid se res ne da.
Bila sem žalostna, po drugi strani pa je bilo olajšanje neizmerno. Šele takrat sem ugotovila, da me je blazno dušil s svojim načinom življenja in da res nisva bila za skupaj.
Lej, je takšen kot je nezrel, ti ga ne boš spremenila. Če nima razloga, da bi postal družinski človek, ga tudi ti ne boš v to prepričala. Bolj ko ga boš silila, bolj bo bežal.
no si le našla pravi odgovor zase. V tvoje dobro ti svetujem, da pri seksu uporabljajta kondom. SPB pa to, da obdržiš vsaj telesno zdravje.[/quote]
Žalostno je to, da se na otroka sploh ne misli. Veliko žensk, večina, izbere opcijo št. 2. Rezultat pa so otroci polni travm, ker morajo živeti z očetom, ki jim jasno poveda, si ni želel otrok, da ga to ne zanima, da mu ni do družine.[/quote]
Ona se pa je žrtvuje za otroka, saj se je pripravljena odpovedati svojemu življenju, partnerskemu odnosu, samo da bo otrok imel očeta 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ali koliko že, čeprav mu je odveč. Ampak saj otrok tega ne čuti, glavno da je foter na kavču.