V vednost vsem samskim…
Sem se pravkar vrnila z morja (vikend varianta) in vam iz prve roke povem, kakšni so občutki… (by the way – ne, nisem našla drugega foruma):
Sprva se sam sebi zdiš carica – da si našla kraj, hotel in vse je šlo gladko…
Potem pa, ko gledaš malo naokoli, ne vidiš niti enega samega človeka!! (mogoče kakega domačina pa še ta ima vsaj psa!) in vzdušje se pokvari…
Mineta dva sončna zahoda, postajaš vse bolj osamljen med samimi zaljubljenci, družinami…
In pride nedelja in pobegneš že ob enih domov, ker ne veš več, kaj bi sam s sabo…
In še ko se voziš nazaj, ne vidiš niti enega avta, v katerem bi se peljala ena sama oseba…
Je kdo že poskusil sam na morje in kako se je ob tem počutil?
Ne velja, če ste šli s prijateljico/prijateljem/prijatelji…. Samo če je šel kdo res sam samcat?
Letos sem šla za dva dni.
Super je bilo!
Zjutraj sem šla lepo na kavico in opazovala okoli, potem plaža in knjige, zvečer sem šla ven na večerjo, so me kelnarji stregli k kraljico :P; sem bila edina sama v gostilni ma ni panike. Nisem imela občutka da bi me kdo čudno gledal. Če me je njegov problem. Jaz sem se imela super. Sem pa rabila odklop in je bilo to res popolno zame.
Drugače pa raje hodim na potovanja če sem sama.
Slabo opazuješ okolico oziroma jo zaznavaš selektivno. Še zdaleč niso vsi pari zaljubljeni in romantični. Mnogo jih je tudi naveličanih. Še najbolj drug drugega. Tisti z družinami imajo poln kufer sitnih otrok, vsakodnevne rutine: zajtrk – plaža – kosilo – plaža – večerja – promenada… Slišiš tudi razne prepire in pričkanja za malenkosti med zakonci…
Jaz sem bila. Sem pa šla tja, kjer je bilo organizirano druženje, razne delavnice, tako, da nikoli nisem bila sama in sem dosti ljudi spoznala. Da bi šla pa tako sama, pa niti slučajno ne, ker pač nisem tak tip. Sem premalo samozavestna in imam občutek, da te vsi čudno gledajo. Čeprav določeni ljudje govorijo poglej koliko je samskih, jih jaz osebno kamorkoli pač grem (četudi samo na sprehod) ne vidim, oziroma zelo, zelo malo. Vsi so v parih in se dejansko še bolj sam počutiš in se zdiš sam sebi čuden. No, to je moje mnenje. Tako, da te popolnoma razumem.
Tebi pa se fajn toži po moški družbi. :)[/quote]
Niti ni nujno, da po moški… Če sem z otrokoma, je super. Če sem s prijateljico, je super. Problem je le v tem, da nimam samske prijateljice, ki bi lahko z mano kam hodila…[/quote]
Saj si samo dva dni bila sama, pa te je že vsepovsod spremljal tvoj grozen občutek osamljenosti.
Jaz pa si ne morem privoščiti, da bi bil dva dni sam. 🙂
Niti ni nujno, da po moški… Če sem z otrokoma, je super. Če sem s prijateljico, je super. Problem je le v tem, da nimam samske prijateljice, ki bi lahko z mano kam hodila…[/quote]
Saj si samo dva dni bila sama, pa te je že vsepovsod spremljal tvoj grozen občutek osamljenosti.
Jaz pa si ne morem privoščiti, da bi bil dva dni sam. :)[/quote]
Vsak drugi vikend sem sama, pa tega ne opazim tako kot sem zdaj,na morju! Pa sem mislila, da če kam greš, je boljše..
Ti pa verjamem – tudi moj bivši mož mi zavida mojo svobodo…
Ti boš morala kaj poštimati pri sebi. Razumem, da si mogoče človek za družbo, a meni se zdi, da ne znaš ali nočeš biti sama. Odkar si sama, si namreč ves čas na forumu, zdaj si šla na morje in vidiš samo ljudi v družbi in podobno.
Prva stvar, nisi si še niti vzela časa za to, da bi bila sama in malo preštudirala, predelala vse skupaj. Druga stvar, ne rabiš nikogar, da bi se imela lepo. To gre najbrž z roko v roki in dokler se ne boš naučila biti sama in boš ves čas begala okoli z mislimi, kako to ni fajn, tudi ne boš nikoli mogla uživati sama.
Če bi to sprejela kot: U, kako fajn, grem sama, bom lahko počela, kar me je volja, ne bo nobenega prilagajanja, uživala bom in nihče me ne bo motil, bi bila tvoja percepcija drugačna. Tako pa si ves čas usmerjena v: Uboga jaz, sama sem, nimam družbe.
Enostavno ne znaš biti sama. Tega se moraš naučiti. Seveda ni vedno vsega lušno delat sam, a marsikaj se da brez teh butastih občutkov, ki ti jih je mogoče vtisnila okolica. Jaz sem bila sama na dopustu in še grem in razen enega dogodka, kjer sem res bila edina sama, ni bilo nikjer čudno, da sem bila. Tudi večkrat grem sama na sprehod in daleč od tega, da bi bila edina.
Vse je odvisno od tebe, kako boš to sprejela, kako boš sprejela sebe kot samsko osebo, sebe kot samostojno osebo, sebe kot nekoga in ne kot privesek nekoga drugega.
Evo, ravno prebrala en tvoj odgovor v drugi temi. Da ti iščeš ljubezen. Evo, to je tvoj problem. Razumem, da iščeš ljubezen in mogoče na dolgi rok ne želiš biti sama, a madonca, saj nekaj časa si pa lahko, da zadihaš, da se naučiš biti sama s sabo, da se slišiš in da mogoče predelaš vse tisto, kar v prejšnjem razmerju ni šlo dobro.
Dokler ne boš sprejela situacije, kot je, boš pač ves čas nekaj, nekoga pogrešala. Pa meni tu gor deluješ normalna in brihtna, ne da bi bila odvisna od odnosov ali oseb okoli sebe, samo navajena si mogoče tako.
Kakorkoli že, srečno v lajfu, pa kot samska ali v vezi.)
Saj si samo dva dni bila sama, pa te je že vsepovsod spremljal tvoj grozen občutek osamljenosti.
Jaz pa si ne morem privoščiti, da bi bil dva dni sam. :)[/quote]
Vsak drugi vikend sem sama, pa tega ne opazim tako kot sem zdaj,na morju! Pa sem mislila, da če kam greš, je boljše..
Ti pa verjamem – tudi moj bivši mož mi zavida mojo svobodo…[/quote]
Jaz te pa zelo dobro razumem. S to razliko, da moža nikoli nisem imela in sem sama že celo življenje.
Vsako leto na morju, vsako leto sama. In res je, doma še nekako gre, na morju pa je vse drugače. Tam me je vedno zajela neka tesnoba, žalost, osamljenost… res je, da vidiš vse v družbi, vse v parih, vsi zgledajo zaljubljeni in srečni…. vsako leto sem si obljubljala, da je to zadnje poletje, ko sem sama in vsako leto se je zgodba ponovila.
Če hočeš ali nočeš in če prej ne, se na morju zaveš, kako sam si…
Ja, hotela sem povedat, tako samskim, ki pravite, kako je fajn biti fajn (ja, saj je bolje kot v slabi vezi, ni pa bolje kot v dobri vezi), pa tudi poročenim, ki vas mika da bi še kje nekaj…. oz. že imate nekaj po strani…. cenite to, kar imate!! ker tole, da si sam, pa si lahko zadovoljen in srečen, kot ne vem kaj, na koncu (če ne prej, kot na morju!) opaziš, da pa le ni tako fajn biti sam!!
To so seveda moji občutki in seveda mi ni žal, da sem prekinila slabo vezo in za noben denar ne bi imela kar nekoga, samo da ne bi bila sama. Sem pa sama dolgo – tudi prej sem že bila – tako da ni to, da ne bi bila navajena… Sem drugače kar srečna, le ta ljubezen pa res fali, pa tudi če se delamo, da ne.
So mi pa res rekli sodelavci, da če že imam kakega novega, da sem tako nasmejana… In opažam da res – sem zdaj, ko me noben ne živcira, dosti bolj nasmejana, zadovoljna in srečna kot prej….
AMPAK NA SAMA NA MORJU PA….