Depresija in psihoterapija

Kakšne imate izkušnje s psihoterapijo v primeru depresije?
Skušam se pobrati s pomočjo terapije, brez tablet, ampak se mi zdi, da samo še bolj tonem, da terapija ne pomaga.

Jaz sem kombinirala antidepresive in psihoterapijo. Zdaj sem že 3 leta brez tablet, psihiatrinjo pa za vsak slučaj obiščem 2-krat letno.

Jaz že eno leto hodim vsak teden pa se mi zdi,da se pozna le na moji denarnici.

Zakaj se pa tako upiraš tabletam?
Predstavljaj si, da imaš zlomljeno nogo. Prizadeto nogo ti zamavčijo in ti za pomoč pri hoji dajo bergle. Že od prvega trenutka ti je jasno, da je takšna terapija neizbežna, da pa tudi ni trajna. Pričakuje se, da boš čez 6 tednov mavec snela in bergle vrgla v kot.
Antidepresivi so nekaj takega kot mavec in bergle pri zlomljeni nogi. Dokler si zlomljena duša ne opomore, so neizbežni. Seveda pa je jasno, da ne bodo dovolj in da boš slej ko prej morala spremeniti način razmišljanja in funkcioniranja.
Prav zato sem sama kombinirala oboje, antidepresive in psihoterapijo. Bilo je uspešno.

Po smrti otroka in se drugimi izgubami je bilo kar hudo. Osebna zdravnica mi je ze dala napotnico za naprej, vendar sem se sama poskusala pobrati. Za zacetek mi je dala tablete apourin, a vzela nisem niti ene.
Kako sem se jaz izvlekla? Narava, narava in se enkrat narava. Zacela sem hoditi na dolge sprehode, hitra hoja, tek. Na poti sem si nasla svoje drevo in ga objela in se z njim vsakic pogovorila. V tem casu sem dobila se najboljsega prijatelja-hisnega ljubljencka, zivahnega psa, kateri me res vsak dan v vsakem vremenu spravi v naravo in pogon. Mene je zvleklo to. Pri psihiatru, psihologu.. nisem kot pacient se nikoli bila. Osebno poznam dva, pa bi sama rabila pomoc od mene in ne obratno, zal.

Ker tableti ne odstranijo razloga, vzroka depresije. Ker se mi zdi, da je tako kot, če imaš v rani tujek pa ješ samo tablete proti bolečinam tujka pa ne odstraniš.

povej zakaj si depresivna in ti lahko pomagam, kako in kam …..

1)si kronično bolana, bolezen te ovira v vsakdanjem življenju, da normalno živiš (invalid, rak, kronične bolečine, deformacija..itd)
2)si telesno popolnoma zdrava oz. v meji normale, vendar imaš trenutno krizo( finančno, zakonsko, akutna bolezen..)
3) si relativno telesno zdrava, finančno normalno, socialno življenje normalno…. vendar te psiha in posledično stiska,utesnjenost, brezup, nesmisel..itd spravi iz tirov.. in ne znaš najti izvora, zakaj se slabo počutiš.

Povej malo več o sebi ali pa vsaj povej v katero skupino spadaš…. z veseljem ti pomagam

Če ješ tablete proti bolečinam, da rana ne boli, hkrati pa tujek odstraniš, je pa še toliko bolje, kaj praviš?

Agata, vse to kar si naštela počnem, ampak to mi ne pomaga. Verjetno bi bila še bolj na dnu, če tega ne bi počela. Ampak izvelečem pa se ne.

miha, nič od tega.

Če ješ tablete proti bolečinam, da rana ne boli, hkrati pa tujek odstraniš, je pa še toliko bolje, kaj praviš?[/quote]

Seveda, ampak problem je v odstranitvi tujka. Tega ne znam odstranit.

Potem pa povej, vse kar imaš v sebi. Opiši težave, res ti z veseljem pomagam.

P.S… bolnik, ki je pri 20 letih izgubil noge, roke in samo še leži v postelji, ter postane depresiven zame ni nič drugačen, kot bolnik, ki je zdrav, finančno neodvisen, ima družino, zvestega moža in je do 50 leta živel božansko..itd ampak zaradi krivega palca na nogi postene depresiven pri 51 letu in jaz pomagam obema enako.

Ker na probleme ne smemo gledati iz svoje prespektive ampak iz pacientove, ker vojna je v glavi in nikjer drugje, mi smo samo kompas v neskončem oceanu in nič drugega

predlagam knjigo Travme iz otroštva!

https://www.google.si/search?q=travme+iz+otro{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1tva&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=QserU4ffFvKB7QaE_4GoBg&ved=0CAYQ_AUoAQ&biw=1366&bih=622#facrc=_&imgrc=n8bdTCgGdBkflM{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}253A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3BrARFcWaZ-WF3jM{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Bhttp{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}253A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Fmmc.bolha.com{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252F2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Fimage{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252F171490{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252F173392{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252FTRAVME-IZ-OTROSTVA-U–MARKHAM-MK-1999_537ba4294c1c0.jpg{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Bhttp{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}253A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Fwww.bolha.com{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Fknjige-revije-stripi{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Fostalo{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}252Ftravme-iz-otrostva-u-markham-mk-1999-1293407072.html{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3B640{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3B480

Miha, hvala za pripravljenost za pomoč, ampak osebnih težav res ne bi javno pisala.

knjiga!, to knjigo in še kup podobnih sem že prebrala :(.

Jaz sem odprla temo na Življenje, ah to življenje, in mi je odgovoril Boštjan, moderator. Zelo lepo mi je razložil, kaj se dogaja med depresijo, mi je pomagalo v smislu, da sem na problem pogledala še z druge strani, lažje razumela, kaj se mi dogaja …

Mislim, da se pri tebi to vleče že predolgo. Jaz sem prvič, ko sem bila na robu depresije, izplavala po pol leta, zdajle sem par mesecev na dnu, a gre počasi spet navzgor … upam vsaj. Ker tole ni za nikamor.

AgataN, huda žalost, potrtost in žalovanje niso depresija. Prijateljica je izgubila moža, je bila dve leti res uboga, ampak to ni bila depresija in pri njej tablete ne bi imele nobenega haska. Pravzaprav se bolečina ob tako hudi izgubi zares razraste šele pol leta po smrti … takrat se je šele smiselno začeti ukvarjati z njo. Ona je hodila na skupino za samopomoč in k psihologu, nikoli pa ni nihče predlagal zdravil, razen takoj po smrti pomirjevala. Želim ti vse dobro, pogumna ženska si!
Ne prosim razumet, da hočem omalovaževat tvojo bolečino, ampak ko bi vsaj pri depresiji lahko s prstom na nekaj pokazal … tako se pa vsaj jaz osebno počutim kot en navaden gnoj, ker nimam volje do ničesar, za zunanjega opazovalca sem mogoče ena čisto navadna zanikrna lenoba. Včasih sem prav jezna nase, da se lahko tako prepustim negativnim občutkom.

Kako pa pomagaš tovrstni skupini, z iskanjem smisla, ali kako drugače?

Te razumem, no glede knjig ti lahko samo to povem, vsaka knjiga, ki sem jo prebral me je naučila nekaj uporabnega/novega, tudi, če je bilo 300 strani “smeti” in samo 2 strani uporabnih informacij… je to nekaj kar moraš ceniti…. in uporabiti.

Glede tvojih problemov, ki mi jih nisi razkrila pa ti lahko vsaj to rečem “90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} naših odločitev, občutkov, stresa..itd je kriva podzavest in samo 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je tistega, kar misliš/se pogovarjaš v svoji glavi”

Da še po otročje razložim kako to deluje v realnosti; ” v otroštvu si se v temi večkrat udarila, kot podnevi(slabša vidljivost) in zato je podzavest po 1000x doživljanjih bolečin v temi rekla “tema je nevarna in čudna”, dan je lep in predvidljiv….. seveda večino nas to “preraste” vendar, še zmeraj obstaja tisti kanček srahu…. tako si ti nekaj doživela psihični/fizično in tvoja podzavest je to vzela kot grožnjo, vendar vse to je lahko iluzija, ki smo jo mi ustvarili in nas preganja kot tema v otroštvu. Telo pa reagira na grožnjo isto, če je resnična ali izmišljena…stiska, težka sapa, depresija, brezup… vse je povezano in dokler ne prideš do korenine problema, depresija se ponavljala tako kot plevel z korenino

Jaz svetujem psihiatra, naročiš se brez napotnice, naj te najprej diagnosticira, potem pa se določi terapija. Tablet se ne bati, pomagajo!

Za psihiatra ne rabiš napotnice?

Pomagajo, da postaneš odvisnik od tablet.Potem imaš dve veliki težavi.Prej si imel samo eno.

Ravno ta tvoja analogija odseva doživljanje enega dela tebe. Vendar ta del tebe ni tujek, ki bi ga lahko odstranila. In ker ga ne moreš odstraniti, ga lahko samo sprejmeš takšnega kot je. Šele, ko boš sposobna to narediti, v tebi ne bo več tujka in ne problema.

Ravno ta tvoja analogija odseva doživljanje enega dela tebe. Vendar ta del tebe ni tujek, ki bi ga lahko odstranila. In ker ga ne moreš odstraniti, ga lahko samo sprejmeš takšnega kot je. Šele, ko boš sposobna to narediti, v tebi ne bo več tujka in ne problema.[/quote]

Ja, precej knjig sem prebrala.

Mogoče točno to rabiš na psihoterapiji, da se končno soočiš, da končno izluščiš, odpreš in spustiš iz notranjosti vso staro bolečino, ki je razlog za depresijo, in normalno je, da to boli in da imaš občutek, da si še globlje kot prej…

Ne vem, jaz to tako gledam..

Tudi jaz sem hodila na psihoterapijo, eno leto po porodu, ker se mi je svet obrnil na glavo, s težkim porodom, boleznijo, partner me je zapustil, ostala brez službe… pa sem se tudi jaz pobrala brez zdravil. Bilo je hudo in še huje, potem sem pa se počasi začela pobirati.

Ni pa enostavno…. to res…..

Mogoče točno to rabiš na psihoterapiji, da se končno soočiš, da končno izluščiš, odpreš in spustiš iz notranjosti vso staro bolečino, ki je razlog za depresijo, in normalno je, da to boli in da imaš občutek, da si še globlje kot prej…

Ne vem, jaz to tako gledam..

Tudi jaz sem hodila na psihoterapijo, eno leto po porodu, ker se mi je svet obrnil na glavo, s težkim porodom, boleznijo, partner me je zapustil, ostala brez službe… pa sem se tudi jaz pobrala brez zdravil. Bilo je hudo in še huje, potem sem pa se počasi začela pobirati.

Ni pa enostavno…. to res…..[/quote]

Pa si opazila kak napredek? Jaz ne opazim niti malo napredka. Dobro leto že vsak teden plačujem terapijo pa bi res rada že kak napredek pa se mi zdi, da ga niti na vidiku ni.

Ni napredka in ga tudi ne more biti. Nihče razen tebe same ti ne more pomagati. pomagaš si lahko samo sama, ker veš zakaj si depresivna, vsak to ve. In ko to veš, si lahko sama pomagaš, če si seveda hočeš. Če pa čakaš, da bo nekaj prišlo in pomagalo od zunaj, boš čakala do smrti.

Joj, seveda si hočem pomagat pa žal ne zmorem sama, zato sem si poiskala strokovno pomoč.