Krst – nasilje nad otrokom
Zmedena sem. Družba se bori da bi starši ne odločali o otrokovem krstu. Morali bi pustiti da se odrasel otrok odloči sam. In ugotavljam: Vse je nasilje nad našimi sončki: Obvezno cepljenje, otrok mora pri 6 v šolo, čeprav bi bil raje doma, v šoli mora pisati naloge, čeprav jih noče, mora telovaditi čeprav bi raje sedel za računalnikom, nasilje izvajamo ko ga silimo s sadjem in zelenjavo čeprav si želi pizo, ……
pustimo našim sončkom da se odločajo sami kaj, kdaj in koliko želijo in ne odločajmo za njih. Ne silimo jih zvečer v posteljo in zjutraj iz nje, saj o tem lahko odločajo sami, pametni, razumni, razgledani, pri vsej sodobni tehnologijo bodo že vedeli kaj je zanje dobro.
No zdaj si pa pomešala jabolka in hruške pa še mal krompirja zraven…
Jaz sem tudi mnenja, da bi se glede veroizpovedi naj odločali odrasli ljudje po lastni presoji. Itak poznam en kup ljudi, ki so jih starši vlačili po vseh cerkvenih procesijah in silili k verouku, pa jim zdaj, ko so odrasli, vse to dol visi.
Kar se pa cepljenj in šole in takih stvari tiče, je pa mal drugačna situacija, se ti ne zdi?
Siljenje s hrano je pa tudi meni mimo – daš na mizo, kar se ti zdi, da je prav, da otrok je, če ne je zdaj, bo pa pol, ko bo lačen.
Zato pa gre svet v maloro, ker vsak dela kar hoče, odloča o vsem sam (v glavnem po liniji najmanjšega odpora) itd. Dejstvo je, da morajo biti otroci vodeni in da jih je kot malim potrebno vpet in vodit po neki poti, ko so pa odrasli, pa ima vsak svojo svobodno voljo.
Tudi sama nisem nikakršen goreč vernik, sem pa bila krščena in sem zato hvaležna, ker je to del tradicije in mi ni v nobenem primeru škodilo, temveč mi je dalo vedno nek dober občutek, da nekam spadam in da sem del naše kulture.
Sem ateist po prepricanju in otroka ne bom krstila.
Ampak hkrati pa mi je ta gonja proti krstu absurdna.
Vsak stars ima pravico otroka vzgojit v svoji veri, ce to hoce in k temu spada tudi krst. Ne vem, koga toliko moti tistih par kapljic vode na celu.
Mene so krstili, imam vse zakramente, razen zakrzmenta poroke. Ne pocutim se zaradi tega posiljeno. V dolocenem trenutku sem pac vso cerkveno pustila za sabo brez problema.
Si že slišala za Freudovo delo Nelagodje v kulturi?
Če človek želi biti človek, je nad njim treba izvajati določeno “nasilje” – če ga ne izvajamo, bo otrok lulal in kakal po tleh, tepel druge, pozneje ubijal (za hrano, ugodje), ne bo se naučil govoriti, spuščal bo živalske glasove, seksal na vsakem koraku. Ker ne bo poznal sramu. In dolga.
Vse omenjeno je na naki način nasilje nad človekom: učenje lulanja in kakanja na wc, uporabljanja žlice, učenje jezika, branje.
Tako nasilje je dobro, ker uči otroka življenja v družbi. Treba mu je postaviti meje, otrok mora čutiti nelagodje, življenje ni samo užitek. Življenje je predvsem boj.
In ker so starši odgovorni za otroka, menim, da je na njih, da se odločijo, ali bodo otroka vzgajali “v veri” (uradno) ali ne. Prav tako je v njihovih rokah njegovo zdravje. NE v rokah zdravnikov ali države. Zato bi morali starši odločati, ali bodo otroka cepili ali ne. To, kar imamo zdaj, je nasilje kapitala (farmacije) nad otrokom in starši. Ki niso suvereni v vzgoji svojega otroka.
Skratka: nasilje je nujno potrebmo, če želiš,da bo tvoj otrok odrasel v samostojno in odgovorno moralno osebnost. Za to so odgovorni starši, predvsem oče kot moralna avtoriteta.
Ostalo nasilje: obvezno cepljenje itd., pa je neligitimno nasilje kapitala nad ljudmi. To bi bilo treba ukiniti.
Ja, otroka politi z vodo po glavici je mučenje. Zanj krst ne pomeni nič, za starše pa zelo veliko. Mislim, da se trenutno podpisuje ena peticija proti krstu, ker s tem omejujemo otrokovo pravico do verske svobode.
Kaj se je pobudnikom pletlo po glavi mi ni jasno. Če ne želijo krstit svojih otrok je to njihova izbira. Vmešavajo pa se v obred, ki nima nobene zveze z njimi in ne bo nikoli vplival na njihova življenja. Spominjajo me na tiste, ki nasprotujejo gay porokam – kot da bo to kakorkoli vplivalo na živiljenja nasprotnikov tovrstnih porok. Stavim, da so med pobudniki pristaši teh porok, da gre pa b bistvo za primerljivo, če ne enako moralno dilemo, pa ne vidijo.
Če se že borijo za otrokeve pravice, naj se raje zavzemajo za pravico otrok, da niso obrezani – tu gre dejansko za invazivni postopek in otroka dejansko boli.
Einstein je rekel:”Vesolje in človeška neumnost sta neskočni, a za vesolje nisem čisto prepričan.”
Se popolnoma strinjam.
Tudi jaz sem bila krščena, starši so me vzgajali v veri. Zdaj, kot odrasla oseba, sem ateistka. Krst me pri tem prav nič ne ovira. Jaz svojih otrok ne vzgajam v veri, ker pač nisem verna. Ko bodo odrasli, bodo lahko, kar bodo hoteli.
Starši imajo pravico svoje otroke vzgajat v skladu z lastnimi prepričanji, če to ni otrokom očitno v škodo. Par kapljic vode na čelu jim ni, pa recite kar hočete.
Če sta oba verna, ga bosta najbrž krstila. Če tako gledamo, je o.k. Res pa je, da je to vsiljevanje nečesa (otroku) o čemer sam takrat ne more (ne zna odločat). Mogoče je boljše, da se sam odloči.
Hujši problem nastane, ko je en starš veren, drugi ne. Kako bo v tem primeru? Iskreno, ni mi jasno, kako taki lahko živijo skupaj (kup nesoglasij, drugačno gledanje na stvari).
Nasilje je ustrahovanje, kričanje, molk, udarci, izsiljevanje….., skratka vsako dejanje, s katerim ZLORABIM moč ali pozicijo nad nekom. Res, da se ponekod uči tudi z nasiljem, a to je ZLORABA!
Otrok se rad uči in ta stari radi učimo. A učenje preko spodbujanja radovednosti, pohvale, ponosa, veselja, tudi skrbi ob reševanju problemov…in seveda preko lastnega zgleda je nekaj popolnoma drugega.
Če krstim otroka iz strahu, očitkov, prisile…je narobe. Če zaradi svojega prepričanja in vere v korist in dobro popotnico, je po moje prav.
Jaz sem bila krščena. Nikoli pa vzgajana v veri. Starši niso nikoli hodili v cerkev. Mene pa so sili k maši, verouku, obhajilu, birmi. Grozno.
Zakaj otroka posiljevat z nečim, kar ti ne prakticiraš?
Kar prav je tam, kjer župnik zahteva, da tudi starši hodijo k maši. Pri nas pa tega ni bilo treba, so samo mene prisilili.
Hoditi pa sem morala zato k verouku, da bi bilo sorodstvo in sosedi zadovoljni. Nikoli pa nisem bila vzgajana v katoliškem duhu.
Po tvoji teoriji bi se potem moral tudi zrel odrasel človek odločati o ateizmu. Tudi ateizem je pranje možganov. Če otroka nihče nikamor ne usmeri, bo zrasel v pračloveka oziroma opico.[/quote]
To so šele bedarije. Ateizem ni nekaj, v kar boš vzgojila otroka. ;). A veš, koliko opic (po tvojem) hodi po tem svetu;). Joooj.
Po tvoji teoriji bi se potem moral tudi zrel odrasel človek odločati o ateizmu. Tudi ateizem je pranje možganov. Če otroka nihče nikamor ne usmeri, bo zrasel v pračloveka oziroma opico.[/quote]
zakaj točno bi zrasel v opico?
in kako “vzgajaš” v ateizmu? če mu ne “približaš” vere in boga, mu nisi nič možganov pral.
Po tvoji teoriji bi se potem moral tudi zrel odrasel človek odločati o ateizmu. Tudi ateizem je pranje možganov. Če otroka nihče nikamor ne usmeri, bo zrasel v pračloveka oziroma opico.[/quote]
Vsak otrok se rodi ateist. Vero mu diktirajo starši, kar je zame kršenje njegovih pravic. Otrok potrebuje usmeritve a žal vera ni ena izmed nujnih. Je le volja in želja starša. Glede na današnje trende, bi bilo marsikdaj koristno, če bi človek stopil korak nazaj in spet prišel v stik s samim sabo. Tega na žalost vse bolj izgubljamo. Le kaj je bilo narobe s pračlovekom ?
Po tvoji teoriji bi se potem moral tudi zrel odrasel človek odločati o ateizmu. Tudi ateizem je pranje možganov. Če otroka nihče nikamor ne usmeri, bo zrasel v pračloveka oziroma opico.[/quote]
Vsak otrok se rodi ateist. Vero mu diktirajo starši, kar je zame kršenje njegovih pravic. Otrok potrebuje usmeritve a žal vera ni ena izmed nujnih. Je le volja in želja starša. Glede na današnje trende, bi bilo marsikdaj koristno, če bi človek stopil korak nazaj in spet prišel v stik s samim sabo. Tega na žalost vse bolj izgubljamo. Le kaj je bilo narobe s pračlovekom ?[/quote]
Podpis.