posmrtno življenje

A verjamete v življenje po smrti, da zavest preživi fizično smrt?

Močno si želim, da bi to verjela, ampak ne verjamem. Si pa včasih predstavljam kako bi bilo lepo se spet srečat s pokojnim. Kako lepo bi bilo, če bi bilo to res.

v tisto kar vidim verjamem. vse ostalo je zame prazna slama

Ste prebrali kaj literature na to temo, katero literaturo?

verjamem, saj se naša energija, kar tako ne izniči, že po sami fiziki je tako, telo umre, samo naša energija živi dalje, kako? tega pa ne vem

Le kako si lahko nekdo predstavlja, da ga od nekega trenutka več ni, da ne obstaja?

Mene samo še to drži pokonci, a bo potem luštno, nobenega trpljenja, samo žur.

Že res da se v Fiziki energija ne izniči, ampak to kar v duhovnosti pomeni energija ima samo skupno besedo s fiziko.
Koncept je totalno drug. Tako da se v duhovnosti ne naslanjati na logiko. Ker je ni.

Kar se pa tiče posmrtnega življenja pa včasih nisem verjel, zadnja leta pa vedno bolj. Ta celoten sistem kot nam vlada je postal takšno sr…. da mora obstjati nekje nekaj boljšega. Tako hudo ne more biti nikjer.

Seveda verjamem.

Sploh ne razmišljam o tem. Se izogibam te teme.

Že res da se v Fiziki energija ne izniči, ampak to kar v duhovnosti pomeni energija ima samo skupno besedo s fiziko.
Koncept je totalno drug. Tako da se v duhovnosti ne naslanjati na logiko. Ker je ni.

Kar se pa tiče posmrtnega življenja pa včasih nisem verjel, zadnja leta pa vedno bolj. Ta celoten sistem kot nam vlada je postal takšno sr…. da mora obstjati nekje nekaj boljšega. Tako hudo ne more biti nikjer.[/quote]

se opravičujem, da se nisem bolj jasno izrazila, no glede tega imam sama “čudne” izkušnje z mrtvim in komunikacijo z njim, ki je bila “izvedena”, ko sem nekako skoraj odšla iz tega sveta…

Jaz bi si zelo želela, da bi bilo posmrtno življenje resnično, nič bolj kot to.
Ampak koliko milijard ljudi je že umrlo, koliko milijard razno raznih živali pogine, koliko recimo muh, podgan in vsega pogine. To so milijarde milijarde raznih živih bitij, ki umrejo, kje bile vse te posmrtne duše?
Ampak bi bila pa vsaj malce srečna, če bi lahko verjela, da lahko upam na ponovno srečanje z ljubo pokojno osebo.

posmrtno življenje obstaja,,ampak ne tako kot si vi predstavljate…po življenju se rodimo spet v življenje,,tako, da ni teh pravljic, da bi se srečali z pokojnim

a se vam je kdaj posvetilo, da tudi če obstajajo posmrtne duše, tudi one najbrž enkrat umrejo? Kam potem one gredo?
ali so mogoče one edina stvar ki je večna, tudi v onostranstvu?

Mogoče pa če v posmrtnem življenju umreš, se ponovno tukaj rodiš kot nekdo/nekaj drugega? Drugače bi bila v nebesih ful gužva in bi to bil potem pravzaprav pekel.

Ne, tudi s tem, da se ponovno rodi nekaj ne bo ok. Nekoč nas je bila ena milijarda, sedaj nas je kaj vem, 7 milijard ali nekaj takega.
Nekoč je bilo samo par živih bitij na svetu, sedaj nas je razno raznih vrst ogromno. Od kje se potem porajajo nove duše?

Ja zanimivo, ker drugače bi ostalih šest milijard ljudi bilo brez duše. Mogoče nove duše štancajo v kakšni proizvodnji nekje na daljnem vzhodu, tako kot že vse.

Po zakonih fizike energija ne ugasne. Zato tvoja energija preživi fizično smrt, ne more umreti skupaj s telesom. Na tem, da obstaja duša, nekaj je. Vse stare marnje imajo vedno zrno resnice, ker so stare civilizacije vedele več o svetu, vesolju, naravi in tudi o izvoru človeka, kot mi danes, ki se imamo za napredne. Duša namreč ni krščanska iznajdba, temveč je privzeta iz starejših filozofij ali verovanj.

Drusja, ne pozabi na vse muhe enodnevnice, komarje, podgane, kite, ribe… kam gredo vse te duše?
S tem, da moraš upoštevat, da se število živih bitij močno močno povečuje. Tako pri ljudeh kot pri drugih živih bitjih.
Če recimo rečemo, da imajo živali duše, rastline pa, da jih nimajo.

Jaz srčno upam, da obstaja, saj človek ni stvar.

Pikica, tudi jaz bi veliko lažje živela, če bi lahko verjela v to. Ampak jaz ne pišem o stvareh, jaz pišem o živih bitjih. Pes, maček, konj, muha, človek … vsi imamo duše. Človek ni večvreden od ostalih. No za človeka že, za slona je pa slon več vreden kot človek.

Živali imajo skupinsko dušo, in šele na razvojni stopnji človeka se poajvi individualna duša.
Npr. komarji spadajo pod eno dušo, muhe enodnevnice pod drugo, čebele pod tretjo…. pri večjih živalih pa ena duša dovaja življenjsko energijo kompletni pasmi.

Zavest ne preživi fizične smrti, ker bi sicer lahko govorili s pokojniki…

Tole o fiziki je že zdavnaj preživeta floskula. Energija se pretvori v gnitje (pri pokopu) ali v temperaturo (pri sežigu). Bo treba kaj drugega najti.

Živali imajo skupinsko dušo, in šele na razvojni stopnji človeka se poajvi individualna duša.
Npr. komarji spadajo pod eno dušo, muhe enodnevnice pod drugo, čebele pod tretjo…. pri večjih živalih pa ena duša dovaja življenjsko energijo kompletni pasmi.[/quote]

Hahaha, pa saj ne morete res tega verjeti…

Živali imajo skupinsko dušo, in šele na razvojni stopnji človeka se poajvi individualna duša.
Npr. komarji spadajo pod eno dušo, muhe enodnevnice pod drugo, čebele pod tretjo…. pri večjih živalih pa ena duša dovaja življenjsko energijo kompletni pasmi.[/quote]

To je pa nebuloza brez primere.
Po čem smatraš, da je šimpanz, najbližji sorodnik človeka, brez duše oz. imajo vsi eno dušo?
Kako pa veš h kateri duši spadajo recimo psi mešanci?
A imajo potem vsi ljudje duše. Kaj pa neandertalci, so imeli individualne duše?

Na stopnji homo sapiensa se dogodi individualizacija, kar pomeni, da posamična duša oživlja posamezno osebnost. Neandertalec še ni homo sapiens, zato spada pod skupinsko dušo.