Pozdravljeni. Na vas se obračam v dobri veri, da mi svetujete. Imam dva otroka. Prvi je star 26 let. Z njim imam res probleme , ki jih ne razumem več. Pri teh letih bi bilo normalno, da bi sin imel željo po službi in da bi si nekaj svojega ustvaril. Ne pri nas ni tako. Poskusil je dva študija, ker nič ni dokončal se je odločil, da si bo iskal zaposlitev s peto stopnjo izobrazbe. Šel je na zavod si zrihtal socialno denarno pomoč in že nekaj časa lepo uživa. Zgleda da mu to zadostuje. Veselo napiše vsaki mesec tri prošnje,ker tak ve da služb ni. Na zavod kontaktira preko računalnika. Svetovalka ga pokliče vsakih šest mesecev na razgovor, kaj več se tam ne trudijo in zgleda da je on to skapiral. Nekaj časa je govoril kak nimamo nobenih vez, da bi on delal in res se je mož potrudil v svoji službi, da se je pozanimal. Sicer za neko delo v proizvodnji ampak dan danes naj ne bi bili zbirčni. Potem sem še jaz iskala znance in doživeli smo mrzli tuš. Delo v moževi službi je odklonil češ da mu tak ni za delat v svinjariji. Tako je zdaj mož v silno nerodni situaciji se mora nekako opravičevat, da si je sinek našel delo drugje, ker si v firmi res ne more nakopat zamere. Pa še eno službo je odklonil ko mu je nekdo iz sorodstva omenil. Zdaj pa sem jaz ugotovila, da si on lepo čas kupuje, ker misli da bomo mi tako lepo za njega skrbeli, ker on za 500 evr ne bo delal pa mel neke odgovornosti. Ko sem znorela in ga hotela postavit pred dejstvo, da to tak ne gre naj se spakira ven je bil še freh. Češ da mu tak ne moremo nič tu mu je lepo ne gre nikamor, tu bo sedel in vlekel socialno. Očitno misli, da jo je dobil za celo življenje. ZDAJ PA ME RES ZANIMA ALI MU RES NE MOREMO NIČ, očitno mu je kaki njegov kolega tak svetoval. Zelo da na mnenje malinovcev, ker se s takimi druži njegovi vrstniki že imajo službe, punce. Ne razumem kak on to si sploh predstavlja ampak nekak mu moramo pristriči peruti. Najbolj me jezi ker nas je imel tak za norca. Pravi da mu mi krojimo usodo, da njemu tak paše on bi rad imel mir ne pa kreganja, Ne morem mu dopovedat da če ne študira, mora delat. Samo spretno zna jezikat, da se skregamo se lepo umakne in ima svoj mir. Že naprej hvala za odgovore.

Pusti pravo in zakone pri miru. Takoj mu prenehaj prati in likati. Vem da bo za vaju težko, ampak kak mesec organizirajta vajino prehrano tako, da bosta jedla nekje zunaj. Naj v hiši ne bo niti enega koščka kruha. Si bo mladi scrkljanček hitro premislil.

Ne bom o tem, da imaš noro razvajenega otroka za kar si verjetno kriva sama, ker to že veš. Dejstvo je, da bi jaz, če bi mi sin takole jezikal in doma pasel lenobo že zdavnaj naredila konec. Seveda mu lahko kar koli narediš. Sin gor ali dol tako se pač mulo ne mora obnašati. Saj je že skoraj 10 let polnoleten! Koliko ljudi ima pri teh letih že dokončan faks, službo in družino. Praviš, da je pustil že 2 faksa, zavrača službe … Naučiti se mora kaj je to življenje. Jaz bi ga poklicala k sebi mu povedala, da tako ne gre več, da ga ti nisi več dolžna živeti in naj se spravi delat. Povedala mu bi, da je še vedno moj sin, da ga imam rada in da mu bom vedno pomagala, da mu bom pomagala pri iskanju službe, od njega pa pričakujem, da se bo trudil in da bo delal ter delež denarja prispeval v skupno gospodinjstvo, če želi živeti pri meni oz., da si bo, ko bo imel dovolj denarja kupil svoje stanovanje. Če bo zavrnil mojo ponudbo mu bi rekla, da ima tri tedne časa, da se izseli, ker njegove lenobe ne mislim več podpirati. Če bi spet zavrnil bi vzela potovalko vanjo nabasala njegove stvari (obleke, osebne stvari, kar mu pač pripada. Če je mulec tak kakršnega ga opisuješ itak ni nič njegovega in bo stvari še manj kot za v eno potovalko). Vrgla bi mu potovalko, mu povedala, da pohištvo, soba, hiša … nič ni njegovo, saj si vse financirala ti in da od zdaj naprej ne živi več tam. Mislim, da ga bosta skupaj z možem že nekako vrgla iz hiše. Povejta mu še, da lahko pride nazaj, ko bo pripravljen delati oz. bo imel službo.
Srečno

Kakšen mulo neki tvoj sin ima 26 let madona .Vidva sta zaspala in bi to morala narediti takoj ko je imel 18
let kuferček v roke in delat .Sedaj tudi ni prepozno kot so ti lepo povedal nehaj ga streči spredaj in zadaj.
Ne mu več kuhat in prat na se potrudi sam zase .Se bo kmalu zbudil iz svojih pravljic.

Avtorica moje mnenje je, da blefiraš. Menim da ne misliš resno, zato lažeš, v prvi vrsti sama sebi. Še ko te jeza pograbi, ne vzdržiš niti ene poštene runde.

Ampak glej, to je samo moje mnenje.

Verjetno ni od včeraj tak. Ste ga od malega navajali na delo? Na hišna opravila itd. ali mu je bilo vse servirano in mu ni bilo treba niti s prstom migniti?
Če je odgovor DA, potem je zelo velika verjetnost, da je sonček že zafuran in lahko samo upaš, da mu bo kliknilo in bo čez čas začel drugače razmišljat.

Če bi moj bil star 26 let bi mu postavila kufre pred vrata in nasvidenje!Nisi dolžna za njega skrbet!18 let je že zdavnaj mimo.

Zelo te razumem avtorica, lahko je reči spokaj kufre pa ven. pa ni čisto tako. Za druge govorit je lahko, kako bi bili odločni, ko pa si enkrat postavljen pred dejstvo, verjemite je to težje za starše kot pa za otroka. Pa ne tisti hip ko ga vržete na cesto ampak potem kasneje, ko pride vse za vami. Potem se začne tista skrb, neprespane noči, misli kje si zafural. Takih kot si jih opisala avtorica je v sloveniji kar lahko rečem enih 10 če na 15 tisoč.
Če bi čisto preprosto rekla izgini če lahko, brez da mu kaj rečeš. Boš vidla kako te bo potem spoštooval.

Jaz svojega otroka ne bi ven metala, niti mu ne bi zaračunavala najemnino. Pri nobeni starosti, niti pri 26 niti pri 40 letih. Ko bi ugotovila, da fant ima nek dohodek, magari je to socialna podpora, bi mu rekla lej, to je to, očitno drugega ne bo, delaš ne, študiraš ne, ješ pa še vedno. Tukaj imaš vedno prostor, vedno sobo, na cesti ti ni treba živet, za hrano boš dal vsak mesec 100 evrov, če bi se bunil, bi pa moral 1x mesečno sam iz svojega prihodka dobro napolnit hladilnik. Pa ene 20 evrov za elektriko in druge stroške. Mobilca bi sam plačeval pa svoje cote in vse ostalo. Meni bi se zdelo pošteno, kajti sebi malo olajšaš življenje, do njega nimaš zamere. Ko bo zgubil socialno, mu pa že vnaprej povej, da bo težka. Jaz mu hrane ne bi odrekala, bi pa konkretno zmanjšala tisto, kar mu je na voljo. Je pa težko vzgajat otroke ko so enkrat stari 26. let. Delovne navade si morajo pridobiti prej, prav tako jim morajo biti jasna pričakovanja staršev že od malega. Pa da brez dela ni jela.