Sem novopečena babica naši mali dojenčici. Mlada družina živi na svojem.

Ker berem po netu, kako ste “ta mlade” občutljive na tašče, me zanima kolikokrat tedensko, mesečno obiskat dojenčka, da ne bo za mlado družino preveč.

Za enkrat nimam občutka, da so obiski babice in dedija odveč. Mlada mamica se dobro počuti,
doji pred nama, skratka ni problema.

Je 2 x tedensko preveč? Sin naju vedno povabi naj še prideva, tudi mlada družina je bila že pri nas na obisku.

Več kot dovolj.

zakaj pa to nje ne vprašaš? meni je vrh glave 1x tedensko, kar pa ne pomeni,da tudi tvoja snaha misli tako..

Ne sprašuj prepametnih mon, to vprašanje postavi kar tamladim. Odkrite karte so vedno dobrodošle. Tamladi te bodo vedno veseli če jim boš dojenčico peljala z vozičkom na kak daljši sprehod. Malo manj pa če ti obiski pomenijo da sedite v dnevni sobi in ti morajo streči.

No jaz sem babica do sedaj 3x. Pa sem kot dojenčke šla pogledat na 14 dni – 3 tedne. Nič več. Pa sin stanuje zgoraj (svoj vhod), hčerka je 20 km oddaljena od domačega doma.

Se mi ni zdelo potrebno,da grem večkrat. Tudi sedaj ko so že večji, “domačo” na dvorišču vidim tisti teden ko je pri meni v popoldanskem varstvu, en teden nič če ni kaj posebnega. Se niti ne vsiljujem in nikoli nič ne sprašujem. Hčerkine pa vidim na 14 dni ko pridejo kaj na obisk. Očasno jih grem tudi jaz pogledat k njim.
Pa mi prva vnukinja, ki bo stara 5 let, večkrat reče naj pridem na kavico. Pa ne grem. Vnuki me imajo zelo radi in seveda tudi jaz njih.

Pa vam povem, da moja “ta mlada” še po FB piše čez tašče…halooooo. Mogoče je malo v hecu, ampak mene pa kar zaboli zadeva ko to slišim.

Moje mišljenje je, da če se preveč vsiljuješ te imajo hitro mladi dovolj. Če pa kaj rabimo, pa že vedo kje sem.

Najbolje, da vprašaš, saj se očitno dobro razumete. Odvisno od človeka, meni bi bilo 2x tedensko čisto preveč.

vsakih 14 dni enkrat , bo popolnoma dovolj. tudi na tri tedne bo dobro.

Pomemben podatek, ki si ga izpustila, je, kaj na obisku počneš.
Če sediš na kavču, si pustiš skuhati kavico in klepetaš, medtem ko se mlada starša ukvarjata z otrokom, je tvoj obisk enkrat na 2 tedna več kot preveč.
Če po kratkem klepetu daš otroka v voziček, ga pelješ na vsaj polurni sprehod, nato pa se še v hiši ukvarjaš z njim, tako da se mlada starša lahko spočijeta, si pri meni dobrodošla tudi 3-krat tedensko.
Seveda pa jaz nisem tvoja snaha, zato je še najboljše, da vprašaš njo.

če bi bila babica hčerinemu otroku lahko dvakrat na teden.
ker si pa snahinemu bo enkrat na leto popolnoma dovolj…

Sori, ampak iz lastnih izkušenj, izkušenj mojega moža, mojih otrok in drugih bližnjih ti lahko povem, da se otroška ljubezen meri v tem, koliko časa preživiš z otrokom in koliko se ukvarjaš z njim. Da vidiš otroke na 14 dni za 2 urici, sploh tako male, pod 5 let, nimaš z njimi stkane nobene prave vezi.

Jaz sem moji babici videla vsakih par mesecev, nisem bila navezana na njihju. Mož je videl obe babici na par mesecev, a ena se je z njim ful ukvarjala, ko je bil na obisku, je vse delala z njim, ga vključila v vse in je bil na njo blazno navezan. Moji otroci so babici videvali zelo pogosto, z eno smo živeli skupaj, z drugo pa so se videvali vsaj 3-5x tedensko, pa so na to drugo zelo navezani, ker je z njimi počela tisoč stvari. Zdaj so vsi najstniki in je babi še vedno zakon. Vsake počitnice se zmenijo, da en dan grejo kam skupaj, potem pa vidiš na cesti 3 fantaline z eno majhno starkico, kako šibajo v muzej, po muzeju pa na tortico, vmes pa še na avtomat za slikanje in se vsi štirje nagnetejo v uno ubogo majhno kabino. Ko to gledam, vidim šele, kaj je prava vez med babicami in vnuki in mi je žal za vsakega, ki tega nima.

če bi bila babica hčerinemu otroku lahko dvakrat na teden.
ker si pa snahinemu bo enkrat na leto popolnoma dovolj…[/quote]

Sama imam novorojenčka in, čisto iskreno, obisk tašče in tasta mi je hudo naporen. Žal je tako nepošteno, ampak mamina mama je sprva ponavadi res bolj zaželjena. Ni pa nujno, pri nas partner pač ni hudo navezan na svoje. Vprašajte ju.

preveč je…

Veliko preveč. Nadležno. Dvakrat na mesec maksimalno.

Sori, ampak iz lastnih izkušenj, izkušenj mojega moža, mojih otrok in drugih bližnjih ti lahko povem, da se otroška ljubezen meri v tem, koliko časa preživiš z otrokom in koliko se ukvarjaš z njim. Da vidiš otroke na 14 dni za 2 urici, sploh tako male, pod 5 let, nimaš z njimi stkane nobene prave vezi.

Jaz sem moji babici videla vsakih par mesecev, nisem bila navezana na njihju. Mož je videl obe babici na par mesecev, a ena se je z njim ful ukvarjala, ko je bil na obisku, je vse delala z njim, ga vključila v vse in je bil na njo blazno navezan. Moji otroci so babici videvali zelo pogosto, z eno smo živeli skupaj, z drugo pa so se videvali vsaj 3-5x tedensko, pa so na to drugo zelo navezani, ker je z njimi počela tisoč stvari. Zdaj so vsi najstniki in je babi še vedno zakon. Vsake počitnice se zmenijo, da en dan grejo kam skupaj, potem pa vidiš na cesti 3 fantaline z eno majhno starkico, kako šibajo v muzej, po muzeju pa na tortico, vmes pa še na avtomat za slikanje in se vsi štirje nagnetejo v uno ubogo majhno kabino. Ko to gledam, vidim šele, kaj je prava vez med babicami in vnuki in mi je žal za vsakega, ki tega nima.[/quote]

Ja seveda, vsak dan da jim visiš za vratom, to je ljubezen do vnukov. Pri vas mogoče,pri nas ne.

Vprasaj njiju. Drugace pa itak vidis po obnasanju. Meni je bilo odvec, da me je zijala v joske in to tako da sem jo ze skoraj vprasala ce bo se ona malo ali kaj tako gleda. Se opravičujem ampak ce sem dojila 15 minut me je vseh 15 minut zijala kot da prvic vidi joske. Ce bi me mama tako zijala bi ji sama rekla naj hudica neha tako gledat ker mi je neprijetno. Tako je pa pac mogel nekaj reci partner ker je zacela hodit za mano v sobo in vdirat vanjo brez trkanja. Pa nismo pri njej ampak na svojem. Hudica, ce se v svojem domu sama umaknem je lahko jasno da bi rada malo mira da dojim v miru in ne s tasco na drugi joski?! Nekaterim to ni ravno jasno. Ce si ena izmed teh potem bodi obzirna. Pa da se tvoj moz pase na njenih joskah tudi ni najbolj apetitlih. Samo povem, mi ne gre skupaj snahine joske in tast pa dojenje gor ali dol. Itak je naravno in vse ampak naravno je se marsikaj drugega. Pa ne pomeni da tudi to počnemo pred drugimi a ne? Vrjemi pa., ce bi ju motila te ne bi sin vabil na obisk to si lahko 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Jaz se tudi s tasco super razumem drugace ampak to je pa bila njena neka cudna navada ali kaj, ampak po pogovoru z mojim mozem je prenehala in potem bila spet 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zazeljena kot prej 🙂 Lahko gres pa tudi 5x tedensko na obisk zaradi nas, ce le ustreza tebi in mladi druzinici. Potem pomeni da ni nic narobe 🙂

Jaz pa sem pri 23 letih po hudi bolezni ostala brez mame in sem tašči resnično hvaležna za vsak njen obisk in vso njeno pomoč. Moja živi blizu, tako da se včasih oglasi tudi samo za kakšnih 15 minut toliko, da malo pogleda in pocarklja vnukinjo, kakšen daljši obisk pa je ponavadi med vikendom, ko je doma tudi partner.

Mislim, da ni pravega recepta. Družite se toliko, da je vsem nenaporno in prijetno. Morda na začetku nekoliko manj in krajše, potem dodajajte po občutku, potrebah in zmožnostih.

Mi smo od moževih staršev oddaljeni 3 km, od mojih 100. Tašča se je bala biti vsiljiva tašča, zato je po porodu sodelovala na daljavo. Zelo smo bili hvaležni za pošiljke kosil. Nisem pa imela nič proti, če je prišla na obisk in malo popestovala prvega vnuka. Mislim, da se je prvič oglasila po enem tednu. Prve tedne po porodu sem se sicer še sama lovila, sem pa bila vendarle vesela kakega krajšega obiska.. Kasneje, ko je bil otrok star nekaj mesecev, pa so bili stiki že bolj pogosti in daljši, tudi skupna kosila, sprehodi ipd. Pri enem letu je otrok že prespal pri babici in dedku, vsaj enkrat na teden gre popoldne k njim na obisk. Z mojimi se ne vidimo tako pogosto, zato ponavadi takrat malo bolj izkoristimo. Pravkar imata moja mama in oče vse tri vnuke na celotedenskih počitnicah (dokler še zmoreta, pravita, si to zelo želita). Moja mama je prav tako prišla čuvat otroke za par dni k nam, kadar nismo mogli vzeti bolniške. Tašča in tast ne zmoreta večjih naporov, zato so obiski vnukov pri njih krajši, a redni. Vloge si običajno razdelijo (babice kuhajo, pojejo, ustvarjajo, dedki gredo z njimi v gost, sestavljajo kocke ipd) Zelo mi je lepo in zdi se mi pomembno, da imajo vnuki možnost razviti odnos s starimi starši, četudi se včasih naši pogledi na vzgojo ali vrednote nekoliko razhajajo.

dedki gredo z njimi v gost

… v gozd seveda, se opravičujem.

Sori, ampak iz lastnih izkušenj, izkušenj mojega moža, mojih otrok in drugih bližnjih ti lahko povem, da se otroška ljubezen meri v tem, koliko časa preživiš z otrokom in koliko se ukvarjaš z njim. Da vidiš otroke na 14 dni za 2 urici, sploh tako male, pod 5 let, nimaš z njimi stkane nobene prave vezi.

Jaz sem moji babici videla vsakih par mesecev, nisem bila navezana na njihju. Mož je videl obe babici na par mesecev, a ena se je z njim ful ukvarjala, ko je bil na obisku, je vse delala z njim, ga vključila v vse in je bil na njo blazno navezan. Moji otroci so babici videvali zelo pogosto, z eno smo živeli skupaj, z drugo pa so se videvali vsaj 3-5x tedensko, pa so na to drugo zelo navezani, ker je z njimi počela tisoč stvari. Zdaj so vsi najstniki in je babi še vedno zakon. Vsake počitnice se zmenijo, da en dan grejo kam skupaj, potem pa vidiš na cesti 3 fantaline z eno majhno starkico, kako šibajo v muzej, po muzeju pa na tortico, vmes pa še na avtomat za slikanje in se vsi štirje nagnetejo v uno ubogo majhno kabino. Ko to gledam, vidim šele, kaj je prava vez med babicami in vnuki in mi je žal za vsakega, ki tega nima.[/quote]

Druženje, ki je prijetno tako vnukom kot starim staršem, naredi ne le njihove, temveč tudi medsebojne vezi širše družine močnejše.

Zato mi je “manjkrat boljše je” tvoje mnenje tuje. Saj se ne družimo zgolj in samo zaradi “potrebnosti”, temveč tudi lastne želje. Kako pojasniš vnukinji, da ne prideš na obisk, kljub temu, da te je povabila na kavo? Ker bi te morala povabiti njena mama in ji ne želiš biti v breme?

Babica22, iz odziva staršev boš razbrala, kakšna pogostost obiskovanja je za njih prava in sama bi se temu prilagodila.

OMG……”doji pred nama”

Res je sramota ja, če se novorejenček nahrani pred babicami – amapka, ja saj vemo, eno silno težko živite s svojimi kompleksi, še najlažje jih je na veliko zdravit v anonimnosti.

Obiski – 100 ljudi, 100 čudi. Jaz sem tašči iskreno hvaležna za vsako minuot in uro, ki jo je preživela in jo preživlja s svojimi vnuki. Nikoli ni bila “caria Marica”, vedno je pomagala po svojih močeh in poznala mejo zasebnosti in mejo naše družine. Ni se vtikala v vzgojo, ni oporekala ne meni ne možu in vedno se je držala navodil, tudi če so bila dana med vrsticami. 2 x na teden sem komot shajala z njo, tudi 5x in še danes je tako, ko “potrebe” po njenih obiskih ni več (beri ni nam več treba odnašati riti!). Vedno je dobrodošla in zaželjena – enako moja mama. Meni tašča pač ni smrtni sovražnik, ker mi nikoli nič hudega naredila, dobrega pa veliko. Je pa res, da nikoli nisem bila že vnaprej nastrojena proti njej in prepričana, da je ona najbolj zabito in najbolj hudobno bitje pod soncem, kot berem na MONu :(( Upam, da se vsaka hudobija nekoč povrne!

Babi – vprašaj! Vprašaj, če lahko kaj pomagaš, pelješ dete na sprehod, kaj skuhaš, kaj zlikaš ipd. Pa nikar ne vrzi sidra za 2+ uri – toje pri frišnem dojenčku kar dolga doba. Skratka – komuniciraj!

Ti temu praviš kompleksi. Zame so pa joški mlade mame še zmeraj nekaj, kar ni ravno za tastove oči, če se temu da izogniti.

Sori, ampak iz lastnih izkušenj, izkušenj mojega moža, mojih otrok in drugih bližnjih ti lahko povem, da se otroška ljubezen meri v tem, koliko časa preživiš z otrokom in koliko se ukvarjaš z njim. Da vidiš otroke na 14 dni za 2 urici, sploh tako male, pod 5 let, nimaš z njimi stkane nobene prave vezi.

Jaz sem moji babici videla vsakih par mesecev, nisem bila navezana na njihju. Mož je videl obe babici na par mesecev, a ena se je z njim ful ukvarjala, ko je bil na obisku, je vse delala z njim, ga vključila v vse in je bil na njo blazno navezan. Moji otroci so babici videvali zelo pogosto, z eno smo živeli skupaj, z drugo pa so se videvali vsaj 3-5x tedensko, pa so na to drugo zelo navezani, ker je z njimi počela tisoč stvari. Zdaj so vsi najstniki in je babi še vedno zakon. Vsake počitnice se zmenijo, da en dan grejo kam skupaj, potem pa vidiš na cesti 3 fantaline z eno majhno starkico, kako šibajo v muzej, po muzeju pa na tortico, vmes pa še na avtomat za slikanje in se vsi štirje nagnetejo v uno ubogo majhno kabino. Ko to gledam, vidim šele, kaj je prava vez med babicami in vnuki in mi je žal za vsakega, ki tega nima.[/quote]

Ja seveda, vsak dan da jim visiš za vratom, to je ljubezen do vnukov. Pri vas mogoče,pri nas ne.[/quote]

Vidiš, ti to dojemaš kot visenje za vratom, jaz pa ne.
Škoda, da ne znaš vzpostaviti pristnega stika z vnuki (in otrokoma).

Ti temu praviš kompleksi. Zame so pa joški mlade mame še zmeraj nekaj, kar ni ravno za tastove oči, če se temu da izogniti.[/quote]

Jaz pa mislim, da ni čisto nič narobe, če mlada mama doji pred tastom in celim svetom, če je to vsem vpletenim OK. Če nekomu ni (in ponavadi je mlada mama tista, ki ji ni), ni pa treba prav nič razlagat in opravičevat njene odločitve, da se umakne na samo, stvar osebne in telesne integritete. Samo zato, ker je rodila, to še ne pomeni, da je le-to izgubila.

Ti temu praviš kompleksi. Zame so pa joški mlade mame še zmeraj nekaj, kar ni ravno za tastove oči, če se temu da izogniti.[/quote]

Jaz pa mislim, da ni čisto nič narobe, če mlada mama doji pred tastom in celim svetom, če je to vsem vpletenim OK. Če nekomu ni (in ponavadi je mlada mama tista, ki ji ni), ni pa treba prav nič razlagat in opravičevat njene odločitve, da se umakne na samo, stvar osebne in telesne integritete. Samo zato, ker je rodila, to še ne pomeni, da je le-to izgubila.[/quote]

Točno, dojila sem pred tistimi, pred katerimi mi ni bilo neprijetno. Drugače sem se brez posebnega razlagalnega predavanja umaknila (v sobo, v previjalnico,…). No enkrat sem dojila v avtu, ker smo bili na poti in smo se ustavili na nekam počivališču in je bila previjalnica zasedena, moji so pa spili kavo. No in nek tip 40-50 let gre mimo avta, vidi da dojim in začne buljit (enih 6-7 krat šel mimo in vedno gleda skoz šipo) – madona no!