Moški spomin in roditeljski sestanek
Ene stvari ne razumem: mož pismen, končana fakulteta, veliko bere, se ima za razgledanega itd.
Vendar, če sem bolna ali drugače ne morem na roditeljski sestanek in gre slučajno on, pride nazaj in ne ve ničesar. Nič, kaj je bilo povedano, ničesar ne zna poročati, kot da ni šel. In če je razpisan roditeljski in želim, da gre za spremembo on, se takoj zgovarja, da ne bo nič vedel in si zapomnil, pa rečem, naj nese s seboj beležko, in je spet ne. A gre za manipulacijo z mano ali vendarle ne razumem moške narave?
Njemu se pač ne da s tem ukvarjati in mu gre pač vse mimo. Smo bili enkrat v srednji šoli na roditeljskem sestanku tudi dijaki (mislim da se je šlo za maturanca in so hoteli tudi naše mnenje) in se spomnim, da sem malo gledala po razredu druge starše. Več kot polovica, jih govora razredničarke sploh ni imelo za mar. Vsi so nekaj po telefonih gledali, pisali smsje, hodili ven na nujne telefonske pogovore,…zelo redki so poslušali ter na koncu tudi kaj odnesli od sestanka.
Tako da, če greste vi tja in tam pridno poslušate ter dejansko od tega nekaj odnesete…ne mislite da so tudi drugi taki, ker večine te stvari sploh ne zanimajo. Mojim staršem se večinoma na te sestanke tudi ni dlo hoditi, ker itak ni bilo nikoli nič pametnega.
Sej se hecas, ne ?
V dobi sodobne gadget komunikacije pa ja ni hudič, da si desc ne bo v telefon ali pa na tablico sproti zaposoval, kaj povedo in predebatirajo na sestanku? kako je pa faks naredu, če ne zna niti opornih točk in povzetkov v enem stavku za vsako stvar natipkat v sporočilnik in shranit?
To je po mojem izključno zato, ker dejansko na roditeljskih sestankih zelo redko sploh kaj koristnega povedo… In pameten moški (in ženska) znata izluščiti tisto potrebno za zapomniti si, zakaj bi obremenjevali spomin, če za to ni potrebe 🙂 Jaz recimo hodim na roditeljske izključno zato, ker moji starši niso hodili in sem mislila, da jim dol visim tako jaz kot moja šola… pa da ne bi slučajno tudi moji imeli tega občutka. Ampak haska od teh roditeljskih pa ne vidim popolnoma nobenega. Začelo se je v vrtcu in se nadaljuje do konca oš.
to je tudi zato, ker je samo manjšina staršev na roditeljskih sestankih toliko inteligentno sposobna, da bi v kratkem in jedrnatem doumela, kaj je sporočilo takih sestankov. Zato je pa treba dolgoveziti, da večina razume. In potem na koncu še postavljanje res neumnih vprašanj s strani nekaterih staršev, ker nekateri pač so navajeni, da morajo vprašati, se oglasiti. Saj enako je potem tudi z njihovimi ( starševskimi) jabolki, ki ne padejo daleč od drevesa.
to je tudi zato, ker je samo manjšina staršev na roditeljskih sestankih toliko inteligentno sposobna, da bi v kratkem in jedrnatem doumela, kaj je sporočilo takih sestankov. Zato je pa treba dolgoveziti, da večina razume. In potem na koncu še postavljanje res neumnih vprašanj s strani nekaterih staršev, ker nekateri pač so navajeni, da morajo vprašati, se oglasiti. Saj enako je potem tudi z njihovimi ( starševskimi) jabolki, ki ne padejo daleč od drevesa.[/quote]
Večina roditeljskih sestankov je poligon za nekaj staršev, ki si dovolijo govoriti o vsem, kar jim pade na pamet. Pa debatirajo, pa svoje izkušnje izpred 30 let trosijo. Razumem tistega očeta, ki se mu je to zdelo kar se da neumno. Pogosto to zgleda kot kak zanikrn hišni svet, kar običajno tudi je, ker tista, ki vodi, ni v stanju utišat tistih, ki o vsem vse vedo!