zelje, repa in fižol za otroke
MEne pa nekaj zanima – spodaj beerem veliko tem, kako kuhate jedi z zeljem, repo in fižolom, da bi prišli čim ceneje skozi – pa še zdravo je. Tudi meni so te reči fajn, tudi sama skuham kdaj kako joto, segedin ali pašto fižol, vendar priznam, da je to le za naju z možem – otroka (6 in 8 let) nič od tega ne spravita po grlu. Nikoli nisem nikogar silila s hrano, imava oba z možem s tem grozne izkušnje iz otroštva in sem se zaobljubila, da bom pa jaz kot mama drugačna, otroka nista pretirano izbirčna, zelenjava je recimo pogosto na jedilniku, sploh juhe, recimo – ampak prav to troje – zelje, repa in fižol – pa otroka ne marata. Sama sem začela jesti te reči tam nekje po 15. letu, tako da mi niti ni nič čudnega, samo zanima me, ali imate kakšen način, kako to “prijazno” postreči otroku (to, da bi, če bi bila res lačna, jedla vse, mi je seveda jasno, ampak nismo v taki situaciji).
Fizola tudi videti nisem mogla, potem sem bila pa na pocitnicah pri sorodnikih, z veliko aktivnosti ves dan in fizolom pri vsaj enem obroku skoraj vsak dan. Doma je bila vsa hrana po zelji, in sem si lahko zmisljevala do onemoglosti, pri sorodnikih pa ni bilo izbire. V tistih 2 tednih sem se fizola tako navadila, da je postal ena mojih najljubsih jedi. Menda je znacilno za otroke, da je pri drugih hrana boljsa.
mene so pa obratno- ujčkali tako, da nisem jedla ničesar, ker sem bila suha in so se bali, da bom shirala.. moji trije otroci jedo vse…za manj okusne stvari, povem, da so zdrave in jih prisilim za vsaj tri žličke v smislu eno za mamico, eno za kužka… ali pa zraven govorim napeto zgodbico in jih pitam…. mogoče se zdi komu ta varianta mimo, ampak enostavno se mi zdi škoda dobre zdrave hrane in časa, ki ga vložim v kuho, da bi tolerirala zmrdovanje. pa to siljenje s hrano ni tako, da bi šlo do meje, ko otroku res ne gre dol.. za po kosilu pa vedno obljubim kakšen posladek- košček čokolade. še najbolj zanimivo mi je, da starši, ki imajo težacve z izbirčnimi otroci na glas rečejo ko pridejo na obisk: ne trudi se, tega naši ne bodo jedli (seveda to otroci slišijo in vedo, da jim ni treba jest) in na veliko razlagajo, kako njihovi nič ne jedo. ko pa se isti otroci čuvajo pri nas brez staršev in naredim kosilo za vse enako, so vljudno tiho in pojejo vsaj pol krožnika- in to prav z veseljem:) ahja, pa ti starši, ki se pritožujejo nad zbirčnostjo obvezno dajejo med obroki prigrizke ala kruh s sirom ali ena energetska ploščica. seveda otroci potem niso lačni za kosilo. za malico narežem jabolko in kdor je zelo lačen poje, kdor ni, pač čaka na kosilo. toleriram pa, da recimo solate pojejo samo kakšna dva listke, ali tri.. pri tem, da jaz še vbedno veliko stvari ne jem, ker se jih v otroštvu nisem navadila in nočem, da bi tudi otroci imeli zožen krog prehrane. seveda se prisilim za veliko stvari, ampak, ene stvari pa enostavno ne upam niti poskusit-ja, sem malo dvolična, kaj čem.
Zanimivo,jaz sem vse te stvari zelo rada jedla vedno. Tudi kot otrok. Mi je babica to kuhala ni bilo problema.Po mojem silit se pač ne da,če otroka ne marata pač ne marata. Pri nas je tako ko se kuha ričet,se notri kuhajo še hrenovke,pa odrasli jejo ričet,ta mala pa hrenovko s kečapom.
na take načine se lahko znajdeš..
Repe nikoli nisem marala, ne kot otrok, še manj sedaj, zato je tudi ne kuham. Kislo zelje sem jedla samo “direkt iz škafa”, brez vsega, pa ga sedaj tudi ne jem več. Kuhanega niti pod razno, ga tudi ne maram in ne kuham, fižol bi pa lahko jedla 24/7, najraje v solati z jajci in črno redkvijo ter obvezno bučnim oljem, v juhi pa malo manj. Obožujem tudi stročjega, vendar samo v solati, nikakor v kakšni juhi…brr, me kar strese, ko vidim, kako ga lahko uničijo:)))).
Pa verjamem, da so jedi iz repe in zelja dobre, vendar, če jih jaz ne spravim po grlu, kako naj prepričam druge, da to je pa okusno? Na isti način me ne prepričaš, da probam ali skuham ješprenj, da o vampih ne govorimo.
Zsmetile bove temo bo avtorica jezna.
Nič posebnega,samo eno vodilo : štetje kalorij.
Na dan pojem 1300 kalorij,odrasla ženska jih potrebuje 1800.
Na tak način zgubiš 2 kg na mesec. Kar je zdravniško dovoljeno in zdravo. Manj potem ni hujšanje,več pa ni zdravo. Pač jem polnovredno hrano,mussliji za zajtrk z banano,kosilo puranji file samo popečen in skleda solate,večerja kakšen krožnik juhice ali en cel breskov kompot ali šalčko gresa.. tako nekako zgleda.
Največja muka mi je zvečer. Sploh čez dan nisem lačna,včasih zaktrk preskočim ker sploh nisem lačna,ampak zvečer je muka,res. Kar živčna sem,pa nevem kako enj se zamotim.Nisem bila vajena it spat lačna nikoli. Ampak zdravnica je rekla 1 mesec zdržat dokler se želodec ne skrči. Muka res.. ugotovila sem da čigumiji pomagajo.. :((
Ja vem da je težko, samo zdrži Redna, sama sem shujšala že leta nazaj za 20 kg sedaj sem suhica 168cm/52kg. Prej sem vedno jedla se prenažirala zvečer, in ja prvi mesec je bil nahujši sedaj se držim pravila da jem zajtrk vedno, kosilo in pa lahko malico po 18:00 ne jem, ti tudi svetujem. Mislim da ženske delajo največjo napako ko jedo zvečer, jaz imam lahko bogat zajtrk pa jem recimo sladkarije za zajtrk pa bom še vedno na 52kg, če bom pa zvečer začela nazaj jesti se bom pa zredila takoj pa tudi če bi bila to neka nekalorična normalna hrana, večerno hranjenje je zame osebno strup.
Je pa težko verjamem prvi mesec še več boš rabila telo rabi kakšne 2, 3 mesece da se želodec začne res krčiti in vse celice, ampak zdrži se izplača tudi čez čas ko se bo telo navadilo da se zvečer ne je, ne boš več čutila lakote takrat, pa ne izpuščaj obrokov!
Ja,res,hvala ti za tople nasvete in vzpodbudo. Sej pravim,nisem lačna,rada jem zdravo hrano,vse štima samo zvečer sem tooook lačna da se ne da opisat. Ampak tako kot je rekla zdravnica,treba bo potrpet,ko se želodec skrči,bo vredu in bo boljše.
Tudi jaz sem zvečer jedla ko ubrisana,pa da ne omenjam čipsi pa smokiji pa poleti banjco sladoleda ajajajaj… sej pravim,zelo rada jem,zato sem pa bajsika,ampak glej zaradi zdravja bi rada prišla na normalno težo,ker ne bi rada potem na leta obžalovala. pa še boljš se bom počutla.
za telovadbo,pa za začetek ubiram dolge res dolge sprehode,pa zdaj pozimi še mraz kuri kalorije,ker kakroli drugega mi je zdravnica prepovedala ker je nevarno taka teža za sklepe recimo da bi laufala.. ko bom stolkla 20 kg dol potem bom pa začela laufat pa na šmarno hodit,pa še kaj več..
hvala za vzpodbudo! objem 🙂
Moj joto je, sicer ne tri kroznike ampak eno malo porcijo, repo v omaki tudi, ne z nekim blaznim veseljem ampak zato, ker naredim jaz repo, ki dela misice, fizol je pa poglavje zase, ce dam v skodelico na sredo mize in bi kdo ga hotu vzet zacne mali levje poglede posiljat, najbolj verjetno pa pograbi skodelico in vse sam poje. Moj sladkosnednik bi mirne duse cokolado zamenjal za fizol. Ampak to je njegova najljubsa jed, kuhan fizol brez vsega.
Imam dva fanta in en ne je praktično ničesar oziroma vse skupaj 5 jedi. Drugi poje vse, najraje pa ima jedi na žlico. Jota, bobiči to ima najraje. Pa solato s fižolom in skratka vse dobre in preproste jedi ne glede na sestavine.
Ista vzgoja, isti zgled pa sta kot dan in noč. Ampak bo že. Ga ne silimo in potrpežljivo čakamo dan, ko se mu bo odprlo.
Sedaj pa kuham zelje posebej, krompir posebej (kot se pač jota kuha) in preden zmešam dam malo na stran. In tako nekako pri vseh jedeh malo kombiniram.