Starševski čvek

Tašča in tast - otrok, obiski, odnosi - večni problemi!

Default avatar
To je pac cena, ki jo placujeta namesto najemnine oziroma kredita in varnosti zaposlitve. Ocitno se ne zavedas, da ni dovolj da si samo priden da imas dobro zaposlitev. Tisto za minimalca ze. Kaj vec bo pa izredno tezko dobil. Ce seveda ne bo spet preko vez kot je zdaj. Ker takih pridnih in sposobnih je se naimanj 1000, bolj pridnih in sposobnih pa se z visjo izobrazbo pa se vec. Kriza ue draga moja, ce se ne ves?! In ce ne bo imel dobte place v dobro stojeci firmi potem bo en k od kredita a ves. Vidva ce hoceta kredit lahko tvoj tast od naslednjega meseca mozu nakazuje placo 3000€ pa bosta dobila bajen kredit. Kdo ti bo dal pa taksno placo brez vez? Pa lahko dela noc in dan pa jo lahko le sanja. Tako da bi brez tasta & co. vidva bolj tenko piskala. Sta vlagala vse lepo in prav, namesto najemnine vse lepo in prav, ampak zakaj nista sla za sebe? Potem je isto kot da bi placevala najemnino a ne? Potem pojdita zase pa bo boljse a ne. Ne bom sodila kaksna si ti in kaksni so njegovi ker me to malo briga. In niti ni vazno. podita za sebe ker je MIR nrkaj neprecenljivega. Ampak ce partner potem ostane brez sluzbe jo ne bo dobil jutri a ves in otrok mora vseeno nekaj jest. torej naredita vse na lep nacin, ce se ne da pa malo nasparajta, partner naj poisce sluzbo in pojdita. ampak potem ne bo vedno lusno to upam da se zavedas.
Default avatar
Res vas ne razumem. Torej, če nekdo kaj dobrega stori za nas, nam kaj podari, nas zaposli (kar sploh ni "prinašanje k riti" saj menda delaš da zaslužiš plačo), torej ima ta pravico prevzemati nadzor nad našim življenjem in moramo požreti vsa drek, ki nam ga naserjejo v krožnik? Če imaš svoje želje in mnenje si pa kar nehvaležen? Čudna mi je ta logika. In močno dvomim, da bi katera mirno goltala take cvetke, ko pa ste tako objestne in gobčne in vam že ne bo noben nič govoril.

Če nekomu kaj podariš, mu podariš. In to je to, ti ni nič dolžan. Če pa stvari nočeš dati kar zastonj, jo pač zaračunaš, najemnino v tem primeru.

Če so vama ponudili pomoč in vaju sedaj s tem izsiljujejo, so zame do kraja bedni. Vidva imata pravico do svoje zasebnosti in lastnih odločitev ne glede na to, kaj vse vama oni dajo. Svetujem ti, da najde partner novo službo in greste na svoje. Nehajta vlagat v stanovanje in začnita varčevati. Ne bo od danes do jutri, bo treba nekaj časa potrpet, ampak bolje čez kakšno leto kot nikoli.
Default avatar
Tudi če nekaj dobiš ne moreš biti nesramen do tistega ki ti je to dal. Mene je zmotilo bolj to da so njeni starši popolni, moževi pa najslabši na svetu. To je vidno iz komentarjev. Svoje mnenje potrdi s tem da se mož z njo strinja. Ubistvu pa je navadna copata kot je nekdo že ugotovil.
Default avatar
PUMA je napisal/a:
Kaj pa tisti, ki ti je nekaj dal, je lahko nesramen do tebe?

Če bi bila res ona tako nesramna do njih, ji ne bi kar naprej nekaj težili, ampak bi se je izogibali. Pa dobro, saj ni važno. V vsakem primeru bo bolje, da gresta čimprej na svoje.
Default avatar
mone nehajte je napisal/a:


Kam na svoje?
Službe ne ležijo na tleh , stanovanja tudi ne.Na svoje ne bosta šla.Treba se bo pač sprijaznit , da se stara dva ne bosta spremenila in bo treba malo pojesti, malo pa se oddaljiti od njih.

In PUMA zgoraj je zelo dobro napisal : spoštovati je treba oboje starše. Ona njegove in on njene.
To pomeni tudi , da ona njemu ne govori o napakah njegovih staršev in obratno.To je prvo in GLAVNO pravilo.

Se pravi , da tudi avtorica dela hudo, hudo napako , ko kar naprej kritizira vpričo njega njegove starše.
Ne da bi se zavedala , s tem zastruplja družinsko okolje.

Avtorica , če ti res ni kdaj kaj všeč, kar storijo njegovi , naredi to z veliko mero diplomacije.Do staršev in do moža.S pravim taktom , z mirnim glasom in precejšnjo mero izbranih besed.Verjemi, splača se.
Default avatar
Čudim se množici površnih komentarjev, iz katerih veje nezmožnost ločiti hlapčevsko vdanost od navadne hvaležnosti. A za to, ker sta dobila v uporabo stanovanje moževe babice, bi morala zdaj biti na milost in nemilost na razpolago oblastnemu tastu?

V adaptacijo je "žalostna..." vložila lastna sredstva v vrednosti najemnine kakih petih let. Tudi tastove ideje sta upoštevala, kar je čisto normalno ob dejstvu, da je on lastnik podedovanega stanovanja. Sploh pa je tam že prej stanoval njen mož, tako da tast ni dodatno žrtvoval nič svojega prostora v korist tamladih. Bolj čista situacija bi bila, ko bi stanovanje direktno dedoval vnuk. Kar prav gotovo ne bi čisto nič spremenilo tastovega gospodovalnega obnašanja!

Hvaležnost je eno, hlapčevanje pa nekaj čisto drugega. Hvaležnost ne zahteva žrtvovanja svoje zasebnosti, svobodnega odločanja, razpolaganja s časom in spremembe dnevnega ritma! Hvaležnost je sestavni del normalnega, enakopravnega odnosa! A v opisanem primeru gre za tastova pričakovanja, kaj pričakovanja, za njegove zahteve po patološki vdanosti tamladih! Hoče razpolagat z njihovim časom, vdira v njihovo zasebnost, v dnevni ritem, ki si ga želita ustvariti. Tudi snaho hoče spremeniti v ubogljivo lutko brez hrbtenice, kar mu je uspelo narediti z ženo in sinom!

Tu se 100% strinjam s komentarjem "ne gre na prvo žogo". Vidi dinamoko odnosov pod površjem in tudi pokaže izhod iz te patologije. Žalostna..., v tej smeri je za delat na sebi, v dobro tvoje družine, predvsem pa v dobro otroka!

Žal večina komentatorjev niti tega ne vidi, da gre tule za hudo bolan odnos. Če sklepam po deležu tistih, ki zagovarjajo hlapčevsko držo v imenu hvaležnosti, potem smo Slovenci popolnoma nezreli za samostojnost.
Default avatar
Da.
Če želita bivati na tujem, naj se prilagajata tujim pravilom. Še kot otroci smo to vedeli "dokler boš pod mojo streho, se boš držal mojih pravil, ko boš pa samostojen, pa po želji"

Dokler nista samostojna, se ju ne more tretirati kot odrasla. Ko bosta pa zmožna odraslega življenja, se pa lahko mirne duše skregata s tastom in taščo. Do takrat se pa ne smeta, ker potrebujeta njune usluge, da sploh lahko preživita. Zato naj delata na tem, al pa sklonita glavo, če nočeta, da bi ju tast in tašča 1x imela dovolj in ju bosta zabrisala ven.
Kar se mene tiče, sta tast in tašča trapasta, da ju še nista prepustila resničnemu življenju.
Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:
Default avatar
Avtorica, dobila si zelo veliko dobrih komentarjev. Upam, da boš vsaj en promil tega upoštevala in mogoče s svojo velecenjeno in oholo razvajeno glavo razumela vsaj pikico povedanega.

Si ne delam utvar, da boš razumela, ampak mi je v veselje, ker si dobila toliko treznih in dobrih odgovorov. Ti pa kakor hočeš. Samo da si ne bi utvarjala, da sta samostojna in uspešna. Sta prisklednika tako kar se tiče stanovanja in kar se tiče službe.
Default avatar
avtorica,iz tvojih zapisov veje pretirana zaverovanost vase - pišeš, da sta hvalažna, da klečeplazit pa ne misliš.

Problem je, ker ne samo da sta dobila stanovanje, celo mož dela v domači firmi ...in tebi se zdi, da sta vidva samostojna? Vi, kot družina, sta še kako odvisni od tasta.
In bi bilo edino pravilno, da:
-se prilagajate, saj sta še nezrela,
-gesta na svoje in se mož tudi zaposli drugje - takrat pa bosta lahko po svoje živela - In nič prej.
Default avatar
Smešni pa ste. Po eni strani bi morala bit avtorica ful hvaležna tastu in tašči, je od njiu v celoti odvisna in ju mora ubogat, po drugi je pa PUMA takoj izpostavil vprašanje, kdo bo prevzel družinsko podjetje, če ga ne bo sin.

Torej le ni vse skupaj tako enosmerno.


Sicer pa, eno je hvaležnost in ponižnost. Avtorica komot tiho sedi za mizo pri starših 3x na teden, da bo zadoščeno vsem njihovim pričakovanjem do nje. Tako kot je bilo v dobrih starih časih, ko so oča modrovali, družina je pa molče poslušala.
Drugo so pa pristni medsebojni odnosi in prijateljstvo. Če bi radi videli, da gre snaha z veseljem k tašči na kavo, tega pač ni mogoče doseči z izsiljevanjem in pogojevanjem, da mora prit na kavo, ker živi v njenem stanovanju.
Default avatar
ni vse za potrpet je napisal/a:
Hvala za ta komentar, prebrala sva ga oba z možem in se odločila, da bova njegovima staršema napisala pismo, saj je težko vse povedati. Glede na to, da ste malo bolj bistri ugotovili, da so odnosi precej nezdravi, si lahko mislite, kako težko je take stvari povedati v obraz in obdržati koncentracijo, da ne skreneš in se ne skregaš že v štartu. Napisala jim bova, da jih imava rada in da jih spoštujeva, ampak da zahtevava zase oz. za najino malo družinico vzajemno spoštovanje - da spoštujejo, da smo družina zase, da v imenu hvaležnosti ne zahtevajo, da se jim "klanjamo" in smo jim na razpolago kadarkoli imajo oni čas ter da nam je vzbujajo slabe vesti za vsako malenkost, ko ne utegnemo izpolniti njihovih pričakovanj (ki - verjemite - niso majhna, če bi jih hotela vse napisati, je forum premalo, bi lahko napisala knjigo, to pa ni moj namen).

KOMENTAR NA VSE NEGATIVNE POSTE:
Ugotovila sem (pa ne prvič), da je (vsaj na tem forumu!) še vedno ogromno ljudi brez hrbtenice, tako zelo se mi smilite vsi, ki imate v sebi zakoreninjeno prepričanje, da je treba klačeplaziti, če ti nekdo nekaj podari - prav žalostno. Iz marsikaterega posta sem tudi razbrala zavidanje (da ne rečem faušijo). Dobesedno ne prenesete, da nam je nekaterim olajšano in imamo malo več, česar vi nimate. Vem, da mora biti hudo breme vsak mesec plačevati visoko najemnino/obrok kredita za stanovanje, ampak zaradi tega vam ni treba sovražiti in prezirati ostalih, ki nam je to morda prihranjeno (vsaj v finančni obliki). Kot vidite, plačujemo na drugačen način in žalostno je, da nekomu privoščite nemir samo zato, ker mu je bilo nekaj podarjeno in ga zaradi tega označujete kot neodraslega in nezrelega. A po tem takem bi po vaši logiki bilo bolj smiselno, da bi moj tast stanovanje, ki ga je podedoval, oddajal in kasiral najemnino, njegov lasten sin pa bi nekje drugje tujim ljudem plačeval najemnino??? Kdo tako misli, je revež in bolnik, ki nujno rabi psihiatrično pomoč, ker ga je primarna družina očitno tako zelo ranila, da sploh ne ve, kaj pomeni pojem družina/starši/otroci.
Moj tast in tašča imata tri nepremičnine, od tega sta dve skoraj celi podedovani. Polovica stanovanja, v katerem živita s taščo, je njuna, polovica od stare mame, ki še živi z nima. Stanovanje, v katerem sva midva, je podedoval po svojih starših, vikend pa je njun - edina nepremičnina, ki je res CELA njuna, pa še tam zdaj živi moževa sestra. Se pravi, dve nepremičnini je oddal otrokoma, ker zase ne rabi več kot eno (kdo pa lahko živi v treh stanovanjih hkrati?). Dedovanje je nekaj normalnega, naravnega. Seveda smo hvaležni, nismo pa dolžni klačeplaziti in se klanjati ter prodati dostojanstvo za to!!! In vesela sem zase, da se tega zavedam, da imam toliko samospoštovanja (eni ga imenujete oholost - tudi taki se mi smilite). Tukaj so moji starši opravili dobro delo! Naučili so me pošteno delati, izkazovati spoštovanje vsem ljudem ne glede na raso in starost (pod pogojem, da mi je vrnjeno) in se postaviti zase! Res imam srečo, ki je marsikdo od vas nima in žal mi je za vas! :(((

Se pa zelo strinjam z eno, ki mi je napisala, da ima raje s svojimi rokami prislužen kos kruha, kot podarjeno pečenko (sploh, če ti jo potem celo življenje znašajo in jim moraš v zameno prodati dostojanstvo!).

Nekaj postov od tukaj nama je dalo zagon, da bova tastu in tašči napisala pismo in upava, da režimo problem. Hvala in lepe praznike vam želim ter vse dobro v novem letu!
Default avatar
leelee_nepr. je napisal/a:
Kratko in jedrnato - čista resnica! Ne živimo več v tisti časih, živimo tukaj in zdaj. Imamo znanje in modrost, ki je včasih niso imeli - v vseh stvareh je tako. Pač človeštvo napreduje, kar je popolnoma naraven pojav.
Default avatar
No to pa ni več njuna težava, ampak tastova. Če tast hoče kaj od njiju, bo tudi on moral sprejeti pogoje, ki jih bo želel sin, da mu ne bi ušel v tujo firmo (ciničen nasmeh).
To sploh ni njuna težava, njuna težava je, da sta odvisna od drugih in imata zato zvezane roke. Kaj hoče tast je pa tastova težava, ki naj jo rešuje on in nima nobene povezave s tem.
Default avatar
Popolnoma predvidljiv odgovor od mlade, neizkušene ženske, ki misli, da bo ona ta glavna in da bo ona v roke vzela in pedenala celo družino in da je nekaj več, ker je rodila otroka.

Povhu je ta ženska, hkrati tudi zelo zelo predrzna, ne le da tasta imenuje kurbirja in taščo hinavko, hkrati nam veleva, da smo vsi po vrsti ki smo si jo drznili kritizirati - brez hrbtenice, reveži, ki se ji smilimo, da smo fovš, da ne prenesemo, da ona nekaj ima, da smo potrebni psihiatrične pomoči, skratka zanjo smo nič vredneži, s čemer znova dokazuje le svojo vzvišenost.

Skratka, starši so ji privzgojili občutek za to, da dela in ustvarja; kaj pa ustvarjaš, poleg zdrah, krega, ljubosumja in neiskrenosti v SVOJI družini? ne upaš si pogovarjati iskreno, si nesproščena pri tej družini? zakaj pa?

Draga avtorica, če ti še tako skušam odpreti oči in ti prikazati tvojo situacijo iz čisto drugega kota, vem, da tega ne boš prebirala in sploh ne komentirala, ker ti to pač ni pogodu in boš pozabila v minuti, češ, da nimam pojma o tvoji družini, ne pozabi, tast in tašča, pa kakršnakoli sta že, sta tvoja družina, ne pozabi na to, ko daješ brati poste svojem možu, si mu pokazala tudi zapis, kjer njegovega očeta imenuješ za kurbirja, njega (moža) za copato, ki se ne upa nič, in mami kot žensko, ki je hinavska? verjetno mu tega nisi pokazala, kaj ne? Se ti zdi to fer, da to počneš po enem letu?

Nisem ti fovš ničesar, najmanj pa togega značaja....in dejanskega razumevanja, kaj sploh pomeni družina, ljubezen, sočutje, sprejemanje, veselje.....

Pa lepe praznike tudi tebi...
Default avatar
ja res...... je napisal/a:
Ja, če družinske odnose vidiš kot igro "kdo bo koga". V normalnih družinah pa drugače rešujemo zadeve in si med seboj ne vežemo rok.
Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:
Dobro napisano.

No, jaz sem ob ponovnem branju celotnega posta še bolj prepričana, da je bila moja odločitev v preteklosti pravilna: raje na svojem v mišji luknji, kot na tujem v palači. In sem zadovoljna s sabo, ker sem kljub precej težkemu značaju tašče ohranila primeren in spoštljiv odnos do nje.

Avtorica, tebi pa želim, da se stvari čim bolje uredijo. In upam, da se zavedaš, da se s pismom ne bodo. Vsaj iskren pogovor jim nameni - toliko so pa menda ja vredni?
Default avatar
leelee_nepr. je napisal/a:
Ja kaj naj rečem? Potem se pa prenašajte, podrejajte in nehajte javkat, ker je že tako prav da en drugemu narekujete, kako bo živel. Ko se pa "zalomi", kot se je avtorici, pa v jok pa na mon.
Ej, ne. Ne javkaj, saj je tako, kot je že prav.
Default avatar
zloba-grdoba je napisal/a:
Če si prebrala vso temo, si lahko razbrala, zakaj se je odločila za pismo.

Žalostna, upam, da bosta z možem kaj dosegla. Meni se takšni pritiski zdijo nevzdržni. Je pa res, da imajo tudi tisti, ki te niso ravno božali po dlaki, deloma prav. Ampak tisto moraš sama pri sebi razčistit.
Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:

Zelo dobro napisano. Žal ne bo padlo na plodna tla, ker je avtorica še vsa zelena, polna same sebe in sploh ne vidi, kaj dela. Žal.

Vsi tvoji odgovori pa so super.