Starševski čvek

Tašča in tast - otrok, obiski, odnosi - večni problemi!

Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:
Popolnoma se strinjam. Ti si ena tecna mama in ce imas otroka mislis, da si bog i batina. Umiri se.
Default avatar
oujea je napisal/a:
saj tast res ne zna z otroki, če je njegov sin - torej mož nesposoben najt službo izven atijovega krila in poskrbet za familijo in se malo prikrajšat za udobje v najetem 2 sobnem stanovanju - na kratko ne zna prevzeti odgovornosti.

Pa še nekaj - nova tuš kabina tudi tista za 600 evrov, pač zame niso neka vlaganja v stanovanje. Vlaganja so nove strehe, okna, razbijanje tlakov, nove napeljave. To, da pobarvaš, kupiš ena notranja vrata in narediš kanuf in premakneš luster bolj na sredo stropa pač ne. To je samo za tvoje udobje, tako kot pohištvo, preproge itd.
Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:
Tudi jaz se strinjam z zapisanim.
Default avatar
Ne razumem teh tastov in tašč....Imeli so svoje otroke, pa se niso ukvarjali z njimi.Zdaj, pri vnukih bi vse nadomestili.

Imejta še dva otroka.Če bo en otrok v naročju babice , bosta vidva


še vseeno imela v naročja še vsak enega in vsi boste imeli dela čez glavo, nazadnje boste pa enega

pozabili pri tastarih in prišla bosta ponj šele naslednji dan...ker se bosta še prva dva preveč drla, da jih

bosta lahko utišala.To je nasvet za vaju.

Zdaj pa še en nasvet: Drastično zmanjšajte število obiskov, če vam grejo ta stari na živce.Oni imajo pač

svoje finte , kdo bi jih razumel ,vidva pa svoje.Vseeno pred otrokom nikoli ne govorita grdo o babici in

dedku.Babica in dedek sta bogastvo za vnuke.Vnuki imajo pravico do starih staršev...Ti pa so , kakršni

so....Malo zamiži, pa malo bodi gluha....pa manj hodi na obiske,življenje si pa zapolnite s svojim

družinskim življenjem.
Default avatar
ma jaz te razumem, to odvisnost od nekoga. finančno, pa ko ti skoz en na nos meče. moji doma so bili taki ja, tašča mi še ni rekla žal besede!!!
čim sem dobila službo tudi jaz, sva šla va najem in sedaj imava kredit za 2 sobno stanovanje.
psihičnega miru se ne da poplačat. če hočeš, ugasneš zvonec ali telefon, si doma, pa ne odpreš.

najboljši način je, da se z njimi ne prepiraš, tko mal z distance moraš gledat zadevo.
ni se treba javit na vsak njihov telefon in kasneje ni treba razlagat zakaj se nisi javil ali kaj si takrat delal. začni postopoma. tko počasi delaš distanco.

ko sem bila na porodniški in smo mi šli k mojim doma je bilo isto: živčni zlom, 100x bolj utrujena kot če bi bila doma. drago sem plačala ta "videz dobre družine". ko se zdaj gledam za nazaj vidim samo utrujeno mamo, nesamozavestno, ker so me tako od malega učili, ki se ne zna postavit zase, postavit mej, rečt dovolj, to je moj otrok in jaz sem glavna (pa čeprav delam kaj narobe), prvi otrok mi je kar pretresel življenje- ni se dojil, zelo slabo spal in take, doma pa samo samo še bolj zatirali, pametovali, se vtikovali. ČE bi živela pri njih, bi znorela!!!
Default avatar
katastrofa.... je napisal/a:
Glede zahvale po poroki... bila je tako pisna kot ustna, s tem, da sva oboje starše povabila v dobro restavracijo na kosilo in jim tam kot presenečenje podarila zahvalo s fotografijo in napisala iz srca, za kaj vse sva hvaležna, kar še vedno misliva in čutiva, tukaj ni dileme. Dedek, ki ga ti opisuješ, je pša daaaaleč od našega, žal, bi si pa želela takega ja. Predvsem veselega, ker v resnici se nonstop kuja na vse okoli sebe. Ženo/taščo ima popolnoma podrejeno, kar mi je povedal mož, ko določenih stvari nisem razumela. Mož mi je tudi priznal, da ima z očetom že leta slab odnos, ker se z njim ne da pogovarjati. In ja, je gospodovalen, zelo! Te besede nisem prva uporabila jaz, ampak ravno moj mož, ki jih bolje pozna in zna bolje opisati, kot jaz. Kar se tiče tašče, moj pravi, da je tako kot veter pihne in res je. Drži s tistim, od katerega ima v nekem trenutku več koristi - dobesedno. Pa nista slaba, daaaaleč od tega, sta le zelo zelo zelo težka, predvsem on, z njo se pa ne da nič, ker mu je podrejena in sploh ne upa misliti s svojo glavo. Moj mož je sicer zaposlen v njegovi firmi, ampak dejstvo je, da tudi če ne bi bil, bi pa delal kje drugje. Je sposoben in brihten fant, službo bi dobil brez težav. Nima pa nobene bajne plače, pa še to si več kot zasluži!!! Stanovanja, v katerem živiva, pa tast ni kupil, ampak preprosto podedoval od svojih staršev. Torej, ga je samo naprej oddal sinu.
Default avatar
ja no je napisal/a:
Ne boš verjela, točno to smo najprej naredili!!! A ti prav naštejem? Naredili smo nove estrihe, talne površine (ploščice, laminate), pregradili en prostor (kot je tast predlagal, da ne bi bilo kaj narobe!), novo kuhinjo (ki je ne morem zraven vzet, če grem ven), vse prebarvano ni komplet novo pohištvo. Okna so bila že prej nova, to je pa tast prispeval. In sva mu hvaležna, nisva pa pripravljena klačeplaziti - v tem je razlika, ampak eni ste tako kratki, da ne ločite tega dvojega med seboj!!!!
Default avatar
torej ke rešitev dokaj preprosta. tvoj mož naj najde najprej drugo, boljšo zaposlitev, potem pa hop na svoje. bo težko, ampak saj nista nesposobna, ampak mlada in pametna. ker njegovih ne boš spremenila. obema manjka samozavest, kerv se preveč zanašata na tastare. oba, ti s cijazenjem vsakih 14 dni na konec Slovenije, tvoj mož je pa sploh revček. kar korajžno, boš vidla, ni boljšga občutka kot biti na svojem, pa če je le 30 kvadratov.
Default avatar
Cvetke iz naše vasi... je napisal/a:
Na nek način je tudi to res. Mož mi je večkrat, ko pogovor nanesel na otroštvo, pojamral, da si je vedno želel, da bi njegov oče znal z njim kdaj kaj početi - karkoli. Ali pa ga v dejavnostih, ki jih je imel, vsaj malo vzpodbujati. Pa ni imel nobenega interesa. Posledično mož ni bil motiviran, da bi zaključil faks, enako se je zgodilo z njegovo sestro. Vse, česar sta se lotila, sta predčasno opustila, ker nič ni bilo pomembno, nihče ju ni znal pohvaliti, nihče ni kazal zanimanja, da bi kaj bilo pomembno. Jaz vem, da bi tudi obupala pri takih starših. Moji so mene znali pohvaliti, priti na nastop v glasbeno šolo, me motivirati, ko mi je bilo težko se učiti na faksu. Pač znala sta najti lepo besedo in mi večkrat dala zagon, da sem se potrudila, ko mi je bilo težko oz. ko sama nisem bila dovolj motivirana. Takrat mi je seveda šlo na živce, zdaj pa sem jima neizmerno hvaležna, ker sem dejansko vse, česar sem se lotila, tudi zaključila, kar je najbolj pomembno v življenju! In dokler ne odrastemo ter ne dozorimo, je naloga staršev, da nas usmerjajo in vodijo po pravi poti. Če jim je to težko in mislijo, da je po 18-letu njihovo "delo" zaključeno, si po moje niso zaslužili otrok.
Default avatar
draga moja, začasno si omisli eno ščene. navadi ga,da skače po stanovanju.potem ga vzemi s seboj na obisk,rekoč,da revček ni hotel biti sam...
Default avatar
Joj, drage moje mlade mamice:

Zakaj ne morete razumeti, da stari starši vse to počnejo iz ljubezni do vas in vnukov? Pravite, da se vtikajo v vaše življenje.. itd. Ampak to je razumljivo: oni imajo več izkušenj kot vi, zato vam želijo pomagati. Mlade mamice: saj boste same doživele, ko bo vaš otrok želel početi kaj takega, za kar vi mislite, da ni primerno zanj, pa mu boste to vseeno dovolile in se boste uprle želji obvarovati ga pred neuspehom, ali mu boste priskočile na pomoč s vojim nasvetom in izkušnjami? Ravno tako je s starimi starši: vse to počnejo, da bi vas "obvarovali" pred neuspehom, ker oni so take stvari že "dali skoz".

Kar se pa tiče"žalostne":
Te razumem, vendar se boš pač morala sprijazniti, vsaj v večji meri. Spremenila ju ne boš. Lahko pa vneseš nov veter v vaše odnose, če je že mož navajen takih odnosov, pa ti lahko uporabiš drugačen pristop. Praviš, da se tast kar naprej grdo drži in je nezadovoljen, poizkusi obrniti vašo komunikacijo na veselejšo plat, uporabi malo humorja. Mogoče se mu malo "prilizuj" in ga hvali, občuduj.Taki samopašneži to potrebujejo.Naj s tvojim prihodom zaveje nov, svež veter... ne pusti se povoziti.
Razumem, da je zate naporno, doma si, brez službe, z otrokom, ki te zahteva celih 24 ur. Ampak zastavi si recimo cilj za prihodnje leto, da boš poskušala izboljšati odnose, vzemi to kot izziv, delaj na tem "projektu" in verjamem, da se bodo zadeve spremenile, boš videla! To povej možu in peljita stvar skupaj.Praviš, da je tvoja familija čisto drugačna, sproščena, itd. Bodi taka še ti, veš tega se človek naleze.
V nasprotnem primeru boš vedno bolj zagrenjena, tečna sebi, možu, otroku, vsem okoli sebe. spremenilo se ne bo pa čisto nič.
Default avatar
žalostna....... je napisal/a:
Še enkrat, po enem samem letu, delaš take zaključke, kako je nekdo težak, tak ali onak, kurbir, gospodovalen, tašča je pa taka, kot veter piha?

Kakšna si pa ti? si se kdaj skritizirala, si se kdaj spraševala, če je morda res malo premalo, da se vidite 1x tedensko, če ste tako blizu?

Bodi iskrena sama pri sebi najprej, ne kritiziraj in ne obiraj jih po dolgem in po čez, nenazadnje se lahko tudi prepoznata v teh zapisih, torej odpri se v pričo njih, pogovarjaj se iskreno, ne bodi tako vzvišena, in tudi tast in tašča bosta taka, prepričana sem, da sta čisto okej, tast je le navidezno 'glavni'....in ti tega ne preneseš, ker misliš, da če si jim rodila vnukinjo, da zdej morajo plesati, tako kot boš ti igrala, draga moja zelena deklica, življenje je vsaj kaj drugega kot samo to, veš......
Default avatar
žalostna....... je napisal/a:




Manj se boš obremenjevala s taščo in tastom , lepše življenje boš imela. Glej,onadva sta taka , kot sta ,
spremenila se ne bosta. Saj tudi onadva ne moreta iz svoje kože.Ne znata drugače , to je to.Razumi,

da je med vami toliko in toliko let razlike, da sta ona živela v drugačnih časih...no,pa še po svoje sta

navdahnjena...saj pravijo :sto ljudi,sto čudi...

Zapolnita si življenje s svojim delom ,poiščita si prijatelje svojih let z malimi otroki in uživajta svoje

življenje.Taščo in tasta pa pustita na miru in čimmanj se pogovarjajta o njima.In o njunih napakah.

Ker napake imamo VSI. Prav vsi. In poskušaj razumeti , da vsi ne znajo tako reagirati ,kot ti ali tvoj

mož.Imela si velikansko srečo, da imaš starše ,ki so lepo skrbeli zate , imajo v sebi empatijo do

človeka in da so ti dali marsikaj,kar drugi starši ne znajo dati svojim otrokom.

Bodi pametna , zadrži se tudi pred možem, saj on ne more nič zato , kakšen značaj imata oče ali

mama....Pohvali,kar je dobro, za ostalo pa se raje ugrizni v jezik....Po moje ti bo tudi mož zelo

hvaležen....Staršev si pač nismo izbirali sami...Mogoče bi imel tudi on rad take starše ,kot jih imaš ti...

Bodi srečna in hvaležna, da imaš ljudi okrog sebe ,ki te imajo radi , dobrega moža in zdravega otročka.

Pa stanovanje in denar...Ceni to...marsikdo bi želel biti na tvojem mestu.Marsikdo.
Default avatar
Vrzi jih čez prag in če so pametni, kar mislim da so, boš imela do smrti svoj mir. Tudi moja snaha ga ima in ga bo imela še naprej.
Default avatar
Takolele je napisal/a:


Si pa huda....ste imeli pa hud kratek stik.

Joj,ko se pa spomnim na mojo taščo ,kako je bila posiljevalska 30 let nazaj...o, ti, jarca, sem jo bila sita.

Povem po pravici,res sem po domače najeb.....!

Ja,tako je...mladi in stari so na dveh bregovih. In OBOJI se moramo naučiti (kjerkoli si....)medsebojnega

spoštovanja, pa tudi zdrave DISTANCE....
Default avatar
Porblem ni v tastu in tašči, problem je v tvojem možu, ker se od staršev še zares ni odcepil. To se pogosto (največkrat) zgodi pri tiranskih starših (tvoj tast).

Že to, da dela pri očetu v firmi, je znak neodcepitve, četudi bi bili odnosi kao v redu. Tast je tipičen oče-tiran, ki žre lastne otroke - sina (tvojega moža) je tako požrl, da se ta še upret ne zna.

Rešitev je v ozaveščanju vzorcev najprej pri tvojem možu - vendar to brez resne pomoči ne bo zmogel. Za zdaj ti špilaš njegovega terapevta - ti ga 'siliš', da razčisti s starši in hkrati še bojuješ njegove bitke ter tudi nosiš njegovo jezo, ki jo ima sam popolnoma potlačeno.

Namreč, zdrava, integrirana, razvita oseba si takega prestopanja osebnih meja nikoli ne bi dovolila. Vendar je težava, da pri tiranskih starših otrok ne more zdravega osebnega centra sploh razvit, stalno ostaja v senci.

Ti si stopila v to sceno in si nosilka sprememb - si kot 'katalizator', da se sin že dokončno odcepi od svoje primarne družine. Je pa tako, da bolj problematična je družina, težje se je odcepit. Tudi če se preseliš kilometre stran. Vzorce ohraniš v sebi.

Stvari se akumulirajo:
1)disfunkcionalna družina tvojega moža - oče tiran in čustveno manipulativna mati, ki se čustveno vesi po svojem sinu, ker od moža ni nikoli dobila čustveno tega, kar bi želela (klasika)
2)pohabljen sin (sori če je na grobo rečeno, a dejansko so mu odcepili kar nekaj življenjske energije)
3)sin dobi partnerko, ki ima kao ful kul odnose s svojimi starši ->začne se tipična kao črno-bela situacija
4)ti se znajdeš v tem bojnem polju - in tu se začne tvoje pravo delo: ZAKAJ?

Zakaj si prišla v tako situacijo? Zakaj imaš moža, ki se ne zna upreti očetu? Nisi ga dobila kar tako. Morda v tebi obstaja želja po 'reševanju',morda si vedno bila močna, odločna - kot protiutež taki vedno dobijo nekoga, ki ga morajo tako ali drugače podpirat.

Kdo je tast v TVOJEM življenju? Kaj predstavlja? Ljudje, ki prihajajo v naša življenja, na nek način zrcalijo našo lastno psiho. Vsi odnosi so zrcalo. Ti imaš šibkega moža, tiranskega tasta- zanimivo bi bilo pogledati tvojo podobo moškega. Imaš še hči, ki je začela izražati probleme - skratka, si v enem vorteksu problemov, vsi te 'žrejo', ti skušaš biti fer, ustreči, ravnati prav, a vseeno moraš iz tega vleči ven še svojega moža. Od kod tebi tak vzorec?

Skratka, tako nekako se začne na osebni ravni reševati takšne probleme. Ko naletimo na take 'tiranske' osebke v življenju, je to le strelovod za vse možne potlačene probleme, naše lastne, iz naše družine, ki jih nikoli nismo ozavestili. In ne samo za probleme - tudi za možnosti ter osebni razvoj. Take situacije to bezajo ven iz nas. Si heroj? Si morda, si sposobna uvidet probleme? Nosiš vse na svojih ramenih? Kakšne vzorce funkcioniranja imaš? Kaj si ti ponotranjila iz SVOJE družine, kjer so kao vsi kul?

Vedno je tako - vsi so kul, dokler ne pride en zmaj (tast, mož, sosed...). Potem se pa začne. In najprej moraš začeti pri sebi in sicer ugotavljati, kakšno vlogo tu igraš, zakaj imaš takega moža. Od kje si dobila tako situacijo? Kaj moraš skozi to uvideti - glede same sebe?

Človeška psiha je izjemno kompleksna - mi živimo le na površju in izražamo le en majhen košček sebe. Zato nam zunanje situacije in ljudje začnejo zrcaliti ali provocirati v nas dele, ki jih še nismo ozavestili.

Za to je potreben krepek in globok uvid samega vase.

Torej, prvi korak: začni raziskovat, kaj ta situacija pomeni zate, kako jo doživljaš ti, kaj beza ven iz tebe. Enako bi moral storiti mož. Vidva potrebujeta terapijo - tast jo itak, tašča tudi, samo je nista sposobna in tudi ni smisla v tem. Tvoj mož mora ozavestiti, zakaj ne more prerasti očeta in se mu upreti, ti pa zakaj si dobila tako potlačenega moškega in zakaj moraš bojevati njegove bitke.

Ko ozavestimo te vzorce, se sprosti ogromno ujete energije in tudi dobimo moč za upor in spremembe ter nadzor nad lastnim življenjem. Ker imata situacijo, ko vama skušajo drugi urejat vajino življenje - zakaj do tega pride, je globoka tema, zrela za eno resno terapijo.

Vse situacije so le odraz naše lastne psihologije, kompleksov, vzorcev, ki se jih v ogromni meri sploh ne zavedamo in jih ne razumemo. Zato je lažje vse obesiti na druge - 'mi bi bili super, če ne bi bilo tega tasta/moža/žene/otroka/soseda'. Saj ni res. Vse te vzorce nosite še vedno v sebi, tast jih samo ven potegne. Ne rečem, da tast ni adijo pamet, itak da je, samo če hočete to rešiti, je treba začeti pri sebi - odkrivati globoke vzroke, ki so pripeljali do tega, da si se ti in tvoj mož sploh znašla v taki situaciji.
Default avatar
Kot moški berem tole pa se čudim kakšnega copato imaš doma. Ženska ti si neverjetna, prišel bo dan ko se ti bo mož zahvalil za sodelovanje. Če je pol tega res kar pišeš se čudim da vaju niso ven iz stanovanja vrgli. Tast ji bo dal preveč sladkarij. Ne mi rečt da lastnemu otroku skrivaš sladkarije? Ženska pa kako moreš to počet. Mož pa mirno gleda. Očitno cele dneve samo razmišljaš o tem kako ti nekdo greni življenje. Malo potrpežljivosti in spoštovanja do starejših oseb. Tudi midva imava tri otroke pa tudi k nama so ženini starši hodili. Pa je njo bolj motilo kot mene, ker jaz sem vesel da se starši brigajo za lastne otroke in vnuke. Sej če se za tvoje nebi bi bil pa spet halo da samo na bratove gleda. Najprej spremeni svoj odnos do njih potem pa pričakuj spremembe. Tvoji so seveda perfektni, mož pa si ne upa nič rečt zato ti pritrjuje. Seveda ti ki imaš edina vse prav verjameš njegovim besedam. On kot moški pa želi samo miru. Daj se malo zamisli.
Default avatar
Porblem ni v tastu in tašči, problem je v tvojem možu, ker se od staršev še zares ni odcepil. To se pogosto (največkrat) zgodi pri tiranskih starših (tvoj tast

Ah lepo te prosim no. Najbolje da sovraži lastne starše. Kdo bo pa prevzel podjetje po očetu. Njen mož je ena velika copata in nič drugega. Avtorica pa dela vse za to da ji bo razpadel zakon. Sam menim da je spoštovanje partnerjevih staršev eden izmed stebrov vsakega zakona. To da od moža zahteva da sovraži lastne starše je naravnost sramotno. Od avtorice starši so perfektni, celo mož ji je pritrdil, medtem ko njegovi so najslabši, kljub temu da so jim dali stanovanje, da ima mož pri njih službo. Povrh vsega pa so jim plačali poroko. Jaz bi se vprašal kdo je tukaj nor. Jaz bi rekel tvoj mož ker ti ni jasno in glasno povedal da on spoštuje tvoje starše ti boš pa njegove. Ene ženske ste preprosto neverjetne, vse delate za to da lastnega moža skregate s primarno družino. Na koncu pa se čudite ko imajo vsega dovolj. Poznam najmanj 3 identične primere pri katerih je moški na koncu naredil rez.
Default avatar
PUMA je napisal/a:
Ne mislim tega - in podobnih odgovorov - sploh komentirat, ker je jasno, da osnovne poante ne dojameš, enostavno ni dovolj zrelosti za to. Dejansko so redki sposobni stvari dojet in se tudi samoopazovat, imeti dovolj inteligence za razumet zadeve in kompleksnost takšnih situacij ter življenja nasploh. Folk pač operira na prvo žogo, na površju, brez kakršnega koli zavedanja in razumevanja potem se pa čudi, kaj se jim dogaja. Itak.

Če bo avtorica kaj od tega vzela, prav, če ne tudi prav - za ljudi, ki še P od psihe ne razumejo pa tako škoda energije in besed, ker je kot prvošolčku razlagat integrale.

lp
Default avatar
Ne mislim tega - in podobnih odgovorov - sploh komentirat, ker je jasno, da osnovne poante ne dojameš, enostavno ni dovolj zrelosti za to. Dejansko so redki sposobni stvari dojet in se tudi samoopazovat, imeti dovolj inteligence za razumet zadeve in kompleksnost takšnih situacij ter življenja nasploh. Folk pač operira na prvo žogo, na površju, brez kakršnega koli zavedanja in razumevanja potem se pa čudi, kaj se jim dogaja. Itak.

Če bo avtorica kaj od tega vzela, prav, če ne tudi prav - za ljudi, ki še P od psihe ne razumejo pa tako škoda energije in besed, ker je kot prvošolčku razlagat integrale.

lp


Še ena taka ki meni da je samo njeno dojemanje sveta pravilno. Ene ste neverjetne res.