Starševski čvek

Tašča in tast - otrok, obiski, odnosi - večni problemi!

Default avatar
Ljubica draga, še dobro sta tista ta tečna starša od tvojega moža in da so tvoji starši pa kao " v redu".
Nisem še videla snahe, ki jo moževi starši vsaj v nečem ne bi motili. Snaha išče toliko časa, in išče, da najde napako. Zakaj bi bilo lepo, če je lahko .....
Default avatar
Vesela_fuksija je napisal/a:
Ja, vsak drugi vikend gremo k mojim, ne glede na kilometre, ampak dejstvo je, da imamo tukaj zlati mir. Moja dva sta skulirana, noben ne vsiljuje ničesar, predvsem pa imamo iskrene in sproščene odnose - to največ šteje!!! Med tem, ko pri njegovih je pa vse na silo, vsi se nekaj pretvarjajo, imajo en kup tabu tem in tast se skos nekaj kislo drži, vedno njemu nekaj ni prav. Vse moj mož sam priznava in se zaveda, zato vedno pove, da rad gre k mojim, pa čeprav se vozimo 2 uri v eno smer, navsezadnje imamo vseskozi avtocesto in hitro mine, noben hujši napor. Če bi bilo obratno, bi mi bilo pa težko, priznam, ker da se bom vozila nekam zato, da me bo nekdo postrani gledal in se držal ko ena mona, mi res ni. Pač, če ne razumejo, da smo družina zase, je to njihov problem.
Hudič je, da sem po porodniški ostala brez službe, ki jo na vse pretege iščem in jo bom našla, ker sem vedno delala in bila samostojna. Seveda sva zmenjena, da če bo šlo tako naprej, bomo spokali in šli, pa naj imajo tisto stanovanje prazno oz. naj lepo vzamejo podnajemnike not, da jim bodo spet vse uničili, kot so jim že enkrat. Vsaj mi bomo imeli mit pred njimi...
Default avatar
Ja, kar visoko najemnino plačujeta.

Pusti kdaj hčerko samo pri njih, zdaj je pravi čas, da jo začnete navajati na to.
Default avatar
Se pravi, vse, ki zagovarjate, da mora zaradi hvaležnosti trpeti posesivnega tasta, dejansko mislite, da se da naklonjenost kupiti??? V konkretnem primeru s službami in stanovanjem?

Odvisno kakšen tip človeka si. Jaz nebi pustila kratiti svojega miru za nič na svetu. Povedala bi svoje zahteve in njim pustila, da povedo svoje. Če bi bil pogoj za razumevanje mojih zahtev stanovanje in služba bi ga pač pustila, ampak mislim, da tega nebi niti omenili. Ker takim imidž veliko pomeni in not paše tudi status otrok. Niti mislim, da se jim ne gre za tisto stanovanje, za službo pa še manj, saj jim je v interesu, da so v firmi domači. Je pa to odlično orodje za isiljevanje.

Avtorica, vidva sta samo premalo odločna! Jasno in če je potrebno tudi glasno bo moral mož in tudi ti povedati zahteve. Gre za vajino družino, mir v vajini družini in dolžna sta ga braniti, neglede na ceno.

Imamo takega posesivca v familiji, ki je dosegel, da so se vsi trije otroci odselili na drugo stran Slovenije.
Default avatar
Avtorica, nimaš biti prav za kaj žalostna. Enostavno ne znaš ceniti in ne znaš biti hvaležna.

Če bi bilo hudo, bi se zahvalila za stanovanje, za službo in za ostalo pomoč. Ker pa ni... ostajate.

Predobro ti je.

Če bi ti jaz napisala, zakaj sem jaz žalostna, bi se ti zamislila, nad svojim nickom.
Default avatar
visoka najemnina je napisal/a:
Težka bo, ker nimam zaupanja v njih. Tast bi hčeri dajal sladkarije v neomejenih količinah, pa tudi pri drugih zadevah nima občutka. Tašča pa nima nobene besede in mu ne upa nič rečti, ker se stari potem cel teden "drži" ko ena mona. Zadnjič ji je tlačil v usta govedino, ki je bila zelo začinjena s poprom, soljo in čebulo (en tak recept je bil, ko je res treba bolj začiniti) in sem mu rekla, da to pa ni za otroka. Sej me je upošteval, ampak če me ne bi bilo zraven, bi mala verjetno kdaj bodi bruhala, ker občutka nimajo.
Moj mož me je pred prazniki vprašal, če bi bilo full grdo, če bi fotru kupil knjigo "Kako ravnati z majnim otrokom" in sem rekla, da ni govora, ker je to žaljivo! Po drugi strani pa si mislim, da bi jo včasih potreboval.. je pa res, da ko ni "občinstva", so dokaj normalni. Ko imamo kakšno praznovanje in je folk okrog, pa se tako ven mečejo, da je groza. Takrat se noben ne ozira na otroka, pa če še tako cvili in tuli, glavno je, da vsi okrog vidijo, kako dedi "obvlada" svojo vnukinjo. Bruh :/
Default avatar
v resnici žalostna je napisal/a:
Eni ste zelo nepismeni... službo pri tastu ima samo moj mož in tudi stanovanje so mu dali v uporabo že pred mano, je lep čas sam živet tukaj. Ko sem se jaz vselila (na njihovo privoljenje seveda), sem v zahvalo za to prodala svoj avto in ves denar (cca. 7000 €) vložila v obnovo, pa še sproti vlagava. Zdaj med prazniki sva se recimo odrekla darilom (sva rekla, da nama lahko podarijo bone za merkur, če kdo želi), ker nujno rabimo novo tuš kabino, stara (15 let) že dobesedno gnije. Skratka, v tuje stanovanje vlagava lepe vsote denarja, pa nimava nobene garancije, da bo kdaj najino. Najbrž bo to odvisno, koliko bomo hvaležni oz. ponižni, če sem čisto direktna. Ker človek je lahko hvaležen in obenem ohrani dostojanstvo in svoj mir, ko se moraš klanjati in poniževati, da se nekdo počuti nekaj več od tebe, pa to ni več samo hvaležnost.
Default avatar
Torej si hotela, da se tule strinjamo s tabo, da sta uboga in da sta tast in tašča negativca? Ker se ne, skačeš v luft. Če hočeš mir, bodi samostojna.
Pa grem stavit, da se še vedno delaš, da ne veš, kaj je prav in kaj ne.

Če hočeta imeti mir, se spokajta iz tujega stanovanja in naj si mož najde službo brez sorodstvenih vezi.

Vidva sta se pač odločila za varianto, da bosta najemnino plačevala na drugačen način, ne direkt z denarjem. Vajina odločitev, vajin dolg. Plačajta ga ali pa ne koristita več uslug. Ko boš/če boš kdaj samostojna, boš videla, da te usluge niso majhne.
Default avatar
ne verjamem je napisal/a:
To je bilo v planu, ampak moj mož ni sposoben takega pogovora z njimi, ker ni vajen tega. Oni so probleme vedno pometli pod preprogo, niso govorili o tem. Njegov foter se je par let nazaj celo leto dni kurbal, tašča je vedela, trpela, jokala, jemala pomirjevala, ampak vsak dan mu je kljub vsemu dala južno na mizo in tako zelo so bili sposobni skrivati, da niti taščina mama ni vedela, da se kaj dogaja, čeprav živijo v istem stanovanju! Potem si lahko predstavljate, kako dobri glumači so vsi skupaj... Problem je samo v tem, da sem jaz navajena popolnoma obratno - mi smo se doma vedno pogovorili in povedali točno tako, kot je bilo. Nihče ni ničesar držal v sebi, zvečer smo šli spat pomirjeni, ker smo si povedali in pojasnili, kaj in kako kdo misli, čuti. Zato se pač ne morem navaditi na moževo družino. Ker mi je izguba časa tam sedeti na kavici in vljudno čvekati "kr nekaj", v resnici pa vsi vemo, da ni ok in da bi se imeli ogromno za pogovoriti. Ampak kot sem že napisala, on niso pripravljeni na pogovor, celo zelo spretno se izmikajo. Ko smo parkrat imeli "kratek stik", so se za 14 dni umaknili in potem, ko smo bili malo pomirjeni, smo se dalje pretvarjali, da je vse ok.
Default avatar
res je..... je napisal/a:
Aha, še ena taka "tašča". Torej po tvojem dolg ni velik, usluge so pa ogromne... ja, seveda. Bravo!
Default avatar
Avtorica, hočeš povedati, da si ti iz superiorne družine in bi se tvoj mož in cela njegova družina, morala spremeniti, tebi na ljubo. Pri tem, da ti futrajo moža, da so ti dali stanovanje in da te prenašajo. Da prenašajo tvojo vzvišenost in oholost?! Aja.
Default avatar
V glavnem večina žensk pozna to zgodbo. Tudi jaz. Deloma je to tudi moja zgodba. Ko še ni bilo otroka, smo se čudovito razumeli. Ko je prišel otrok, so veliko hodili na obiske, npr. 4 x na teden povprečno po tri ure. Meni se je mešalo. Na živce sta mi šla tast in tašča (sva pa živela pri naših v hiši). Dokler jima nisem povedala, da rabimo svoj mir in da je dovolj, če se vidimo enkrat na teden po kakšno uro, in to jasno in glasno, sem bila pred živčnim zlomom. Nekaj časa sta se kujala, potem sta pa sprejela dejstvo. Ampak sem videla, da me sploh tast ne mara več. Kaj pa naj bi naredila? Vsaka družinica rabi svoj mir, sploh pa mlada družinica in tamlada pred taščo - zakaj je tako ne vem, ampak kot sem rekla, veliko je podobnih zgodb. Drugače pa je z mojo mamo, me ni motilo, če bi bila 10 ur z mano. To so dejstva, ki se jih zavedam. So kot nekakšno prekletstvo.

Enako je bilo pri bratu, ki je imel ženo in sta živela pri nas. Ta mladi je šla tašča, moja mama, tako na živce, da bi jo kar spaštala. Praktično zaradi ničesar. Še kakšno si je zmislila, samo da je imela kaj proti njej. In je dosegla svoj mir, v tuji hiši. Mama je bila pa zelo zelo žalostna. Kot moja tašča, kot bo tvoja tašča, če boste kaj rekli - pa v bistvu morate, na lep, a odločen način. To je tako, noben pa ne ve zakaj je tako.
Default avatar
SAMO ENA REŠITEV JE. PREBERI TOLE. je napisal/a:
PODPIŠEM!
Default avatar
Pojdite na svoje čim prej.

Kriterije občutljivosti glede otroka pa tudi znižaj čim prej. Poznam občutke, ne zaupaš zlahka ampak otroci gredo v vrtec/šolo/v varstvo k teti/babici, ..., in fajn je, če nisi prevelik komplikator.
Default avatar
Avtorica, živiš na njihovem, tvoj ni sposoben najt službe, torej vas preživlja tvoj tast, ki je mimogrede gor spravil tvojega nesposobnega tipa, čeprav se ti zdi, da '' ne zna z otroki''. Da lahko terjaš neodvisnost, moraš neodvisen bit. Vidva pa tzo nista. Najbrž ti je zelo dišal denar privatniške familije, nisi pa pričakovala, da ne bo zastonj...
Default avatar
Avtorica tega ni sposobna dojeti. Pravi, da je vložila 7000 eur!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! v stanovanje in to se ji zdi nekaj velikega. Verjetno še ni videla, koliko stane stanovanje in koliko stane vsa oprema zanj. In kako težko je priti do službe. Očitno avtorica plava v oblakih.
Default avatar
žalostna....... je napisal/a:
Sploh ne. Sem pa za razliko od tebe samostojna in se preživljam sama.

Rekla si, da ne veš več, kaj je prav. Povedali smo ti, kaj je prav. Zdaj pa v luft skačeš? A si hotela, da ti lažemo, kot si hočeš lagat sama?
Default avatar
Res, ni vama treba vsega potrpet, ne glede na ugodnosti. Stanovanje nima s karakterjem staršev nobene veze!

Precej mladih poznam, ki živijo v zgornjem nadsropju hiše enih od staršev. Ponekod imajo skupno kurjavo, ponekod celo skupno gospodinjstvo. Kako se med sabo razumejo, je pač odvisno od tega, kakšni značaji so skupaj. Kjer ni posesivnosti, vlada harmonija. Kjer pa starši hočejo tamlade komandirat, že kmalu pride do sporov.
Dogovorita se, kako se bosta rešila komande njegovih staršev!
V primeru, da mislita še en čas ostati v stanovanju, se lahko zmenite za najemnino.
Lahko gresta več km vstran v najem, kjer si v bližini najdeš služo. Lahko začneta šparat za parcelo, hišo...

Le zavedaj se, da stanovanje moževe babice nima nič pri tem, da vaju tast in tašča hočeta komandirat. Vtikanje v življenje drugih je njuna lastnost, ki bi prišla do izraza tudi, če bi vidva bila čisto na svojem. Zato se je treba postavit zase!
Default avatar
ni vse za potrpet je napisal/a:
No ja, ni treba vedno samo starše kriviti za nesoglasja. Marsikje je za spore kriv "otrokov" partner, ki hoče svojega partnerja samo še zase. Starši kar naenkrat ne smejo nič več pripomniti, dati nobenega nasveta, nič vprašati. Malo prilagodljivosti in strpnosti z obeh strani ne bi nikomur škodilo, ne "tastarim" in ne "tamladim".
Default avatar
Zanimivo, meni nisi odgovorila niti besede, čeprav sem ti poskušala zelo natančno odgovoriti.

Le po enem samem letu, dveh, delaš take zdrahe v družini? Praviš, da nihče ni sproščen v njihovi družini, to je največja bedarija, saj tvoj mož je njihov otrok, sestra je tam, njihovi oče in mama, in TI si tista, ki si tam prišlek in očitno si TI tista, ki je nesproščena, neiskrena. Sprejmi te ljudi, ki so gor spravili tvojega najljubšega, moža in očeta tvojega otroka.

Kako nesramno in nespoštljivo govoriš o tastu, češ, da se je kurbal okol? Te ni sram? s kakšno pravico se vtikuješ v razmerje tasta in tašče?

Praviš, da si se jim PISNO zahvalila za poroko (najbrž financ ministru družine in to ni tvoj mož pač pa tast), se ti ne zdi to totalno neiskreno, zlagano, umetno, da se PISNO nekomu zahvališ, ki živi 20min sprehoda od tebe?

Zakaj ne znaš vzpostavit stik s to družino? V čem je problem? Zakaj želiš, da je vse po tvoje? Zakaj ne pridobiš taščo na svojo stran, in postaneš z njo prijateljica, če sta obe že cele dneve same in 'fantje' delajo cel dan? Če je tast, tako zoprn in gospodovalen, pa bi rekla iz vsega zapisanega da ni, in je samo postopaški, drugače pa kot se reče mehka duša v trdem oklepu, bi rekla, da je samo navzven tak, drugače pa ne bi jamral, da vaju premalo vidi, da si želi videt otroka in podobno, in tudi se važil z vnukinjo. Verjemi, resnično žleht ljudjem 'dol visi za pamže'.... tko da, jaz mislim, da je ta dedek samo en ljubezniv, in srčen možakar, ki je pa v svojem poslu in sicer pri denarju, materialnih rečeh pač močan značaj in nič več kot to....

Daj se že skuliraj in sprejmi te ljudi, sicer pa ne delaj drame za brezveze, ker si naštela par tako blesavo nepomembnih dogodkov, da to ni za verjet, da ti zaradi tega zganjaš tako histerijo!!!

.