Starševski čvek

Javna tribuna: Prednosti spletnega bančništva

Default avatar
Pričenjamo z današnjo javno tribuno. Javna tribuna traja do 12. ure.

V nastajajoči finančni stiski postaja varno shranjen denar vedno bolj pomemben. Mnogi se sprašujejo, kam shraniti del prihrankov, da bi ji takrat, ko bi jih potrebovali, lahko dvignili.

Na te dileme, o možnostih varčevanja denarja v spletni banki Diba in vprašanjih povezanih z varnim poslovanjem na internetu bo svoje izkušnje podal direktor Zveze bank Celovec, gospod Stanko Gaberc, univ. dipl. oec.

Z njim boste lahko izmenjali nekaj besed tudi o razmerah v bančništvu, tveganjih, ki jih je dobro poznati, priporočilih glede varčevanja, ozadju v gospodarstvu in na kaj biti pozoren, ko želite nekaj denarja prihraniti za hude čase.

Več: http://med.over.net/clanek/javna-tribun ... ancnistvo/
Default avatar
Če prav razumem je to banka kot vsaka druga? Lastniki pa so Avstrijci?
Default avatar
kako gospod komentira spreminjanje obrestne marže par let po tem, ko človek pri njih najame kredit?
Default avatar
Ima vaša banka spletno bančništvo preko certifikata ali kalkulatorčka?
Default avatar
Sem brezposelna in bi odprla si račun. Ali lahko uporabljam kreditno kartico pri vas? Katere imate? potrebovala bi jih za nakupe preko spleta. Hvala.
Default avatar
Ali se prek spleta pri vas lahko tudi varčuje (vezani depozit)? Koliko so obrestne mere, ker sedaj vidim, so kar močno padle. Kaj moram storiti, da bi lahko pri vas varčevala?

Hvala.
Default avatar
Pozdravljeni, mene pa zanima konkretno katero tehnologijo uporabljate za varnost pri prenosu podatkov?
Pa če se dogajajo tudi vdori v sistem, se je kdaj že zgodilo?
Hvala za odgovor.
Default avatar
to je reklamno sporočilo, kdo sploh še zaupa bankam, ne pozabite od kje je prišla kriza.
včasih je bil denar tiskan glede na trdno valuto v ozadju, danes pa je vse le številka na računalniku, banka ni ničesar drugega kot legalna kraja. vi služite denar, banke pa s vašim denarjem služijo le še večje denarce ko obračajo borzni trg, za povrh pa vam še stroške zaračunajo.
____________________
404 Not Found
nginx/1.6.2
Default avatar
Do takih stvari sem nezaupljiva. Prav tako sem nezaupljiva do delnic in vrednostnih papirjev. Sicer pa - kaj je na tem svetu še sigurno? Tudi ob prihranke v banki si lahko, če imaš doma denar, ti ga lahko ukradejo, ali pa ti ga požrejo miši - koliko je že bilo takih primerov.
Če imaš nepremičnino, lahko pride do požara, nesreče... Vse je nesigurno.
Default avatar
če prav razumem je napisal/a:
Zveza Bank iz Celovca je poslovna banka z več kot 90-letno tradicijo, ki ponuja vse običajne bančne storitve. Lastniki Zveze Bank so pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zveza Bank posluje v Sloveniji preko svoje podružnice, poleg tega pa je razvila tudi direktno spletno banko Diba, ki omogoča preprosto in varno poslovanje in varčevanje preko spleta in je na voljo slovenskim strankam.
Default avatar
kaj pravite o je napisal/a:
Pri dolgoročnih kreditih z variabilno obrestno mero Zveza Bank vsakih 5 let vodi pogovore s kreditojemalci o spremembi pribitka na Euribor, pri čemer se pribitek lahko poviša aili zniža glede na spremembe na evropskih finančnih trgih. Spremembe pribitka stopijo v veljavo le ob soglasju obeh pogodbenih strank.
Default avatar
vidim dobr je napisal/a:
Naša spletna banka (Diba) za prijavo uporablja certifikat ali SMS geslo, ki ga uporabnik avtomatsko prejme na svoj mobilni telefon, če ne uporablja certifikata. Za določene transakcije (npr. sklepanje depozitnih pogodb) je certifikat obvezen, za običajno varčevanje pa ne. Ob prijavi v Dibo pa je seveda v vsakem primeru potrebeno vpisati uporabniško ime in geslo. Več informacij najdete na naslovu www.diba.si.
Default avatar
diba2013 je napisal/a:
SMS pride iz Slovenije ali Avstrije ker potem je to iz EU?
Default avatar
brezposelna je napisal/a:
Odpiranje računa v spletni banki Diba je možno ne glede na to, ali je nekdo zaposlen ali ne. Kreditnih kartic pa Diba v tem trenutku ne ponuja, zato strankam priporočamo, da pridobijo predplačniško (prepaid) kartico, ki jih ponujajo druge slovenske banke. S to kartico (najbolj razširjena je predplačniška kartica Visa) nato normalno poslujete v okviru dobroimetja, ki ga iz spletne banke Diba nakažete na kartico (plačujete na prodajnih mestih in divgujete gotovino na bankomatu).
Default avatar
A če mam pri vas v podružnici odprt račun slovenski DURS vidi v to... če mam pa pri vas v avstriji odprt račun pa slovenski dacarji tega ne vidijo? Drži?
Default avatar
lahkoo je napisal/a:
Vsako poslovanje preko spletne banke Diba je avtomatsko tudi varčevanje, saj so vsa sredstva, ki jih imate na računu na vpogled tudi dobro obrestovana. Obrestna mera se avtomatsko prilagaja znesku na računu in se giblje med 1% in 1,25% za nevezana sredstva. Če želite doseči še višjo obrstno mero, lahko znotraj spletne banke Diba sklenete depozit, pri čemer je obrestna mera odvisna od dobe vezave in se trenutno giblje med 1,5 % in 2,5%. Za sklenitev depozita mora uporabnik Dibe uporabljati certifikat (kvalificirano digitalno potrdilo), obisk banke pa ni potreben - ves postopek se uredi preko spleta v elektronski banki.

Višina obresti v Sloveniji se je v zadnjem času sicer znižala, vendar je nivo še vedno višji od npr. višine obrestnih mer v Avstriji.

Za odprtje računa v Dibi obisk banke ni potreben - ves postopek je razložen na spletni strani www.diba.si, na voljo pa smo vam tudi na 041 666 290. Strankam, ki še nimajo certifikata uredimo tudi postopek pridobitve certifikata, osebno identifikacijo pa lahko opravite v najbližji poslovalnici Pošte Slovenija.
Default avatar
tehnologija je napisal/a:
Osnovni račun v spletni banki Diba je brezplačen in je namenjen predvsem varčevanju, kar pomeni, da je iz tega računa možno nakazovati sredstva samo na račun, ki ga uporabnik od odpiranju računa v Dibi navede kot svoj referenčni račun. Vstop v spletno banko je možen le ob vpisu uporabniškega imena, gesla (PIN) in SMS žetona, ki jo uporabnik avtomatsko prejme na svoj mobilni telefon ob vstopu v banko Diba.

Za dodatno varnost se lahko uporabnik Dibe odloči za uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila. To potrdilo je obvezno tudi pri uporabi računa Diba Plus, ki je plačljiv in omogoča izvajanje plačilnega prometa v področju Evra.

Pri prenosu podatkov se uporablja zaščiteni https protokol s strežniškim certifikatom VeriSign, tehničnih podrobnosti pa zaradi varnosti ne razkrivamo. Ker je za varnost uporabnikov Dibe poskrbljeno v skladu z najnovejšimi tehnologijami, vdorov v sistem ni bilo.
Default avatar
FriLLox je napisal/a:
Denar je danes res le informacija, ki se hrani v računalniškem sistemu (razen manjše količine gotovine, ki jo rabimo za vsakodnevne potrebe), zato je zelo pomembno, na kakšen način se hrani (v smislu fizične varnosti) in kje. Zveza Bank je zato kot alternativo razvila direktno spletno banko Diba, ki med drugim omogoča tudi trajno brezplačno vodenje varčevalnega računa. Zveza Bank pa je banka, ki je nastala pred več kot devetdesetimi leti na avstrijskem Koroškem in kljub temu, da je to uradno avstrijska banka, je dejansko bolj "slovenska" kot marsikatera druga na našem trgu, saj so v končni fazi lastniki fizične osebe - okoli 10.000 pripadnikov slovenske manjšine. Zametki banke segajo celo v leto 1872, ko je bila ustanovljena prva slovenska "Posojilnica Št. Jakobška v Rožu" kot prva kmečka kreditna zadrugo v Avstriji. Posojilnica upešno posluje še danes in je del slovenskega bančnega sektorja na avstrijskem Koroškem. Več koristnih informacij o zgodovini in tekočem poslovanju najdete na naslovu www.zvazabank.com.

Še zanimivost: zadnja valuta, ki je imela trdno podlago je bil ameriški dolar, a je bila vezava na zlato ukinjena v petedesetih letih prejšnjega stoletja, ker se je ameriško gospodarstvo tako razvilo, da zlata enostavno ni bilo več dovolj, da bi imela valuta "zlato podlago".
Default avatar
finančnica je napisal/a:
Popolne varnosti seveda ni mogoče zagotoviti nikdar in nikoli, lahko pa v bankah zmanjšujemo tveganja ki smo jim izpostavljeni in s tem tudi naše stranke. Slovensko bančništvo na Koroškem je že mnogo let pred zakonsko ureditvijo z zakonom o kreditnih institutih, pozneje z zakonom o bančništvu, spoznalo potrebo po zavarovanju vlog. Od leta 1988 so Zveza Bank in vse Posojilnice članice "Raiffeisnove zadruge za zavarovanje vlog slovenskih kreditnih zadrug na Koroškem". S tem se uresničujeta zadružni načeli o samopomoči in solidarnosti. Članstvo v tej zadrugi pa daje celotnemu slovenskemu zadružništvu varnost Raiffeisnovega koncerna in s tem tudi varnost našim strankam.