Vse več otrok ne hodi v šolo!
Šolanje na domu. Pred devetimi leti štirje, letos pa starši doma šolajo že 124 osnovnošolcev. Kritika. Varuhinja človekovih pravic meni, da je treba njihov napredek preverjati več kot enkrat na leto.
“Šolanje na domu ima kar nekaj ključnih prednosti pred tradicionalnim načinom šolanja,” pravi Gita Mateja de Laat, ki že drugo leto na domu šola svojo hčer. “Začeli smo lani, ko je postala šoloobvezna. Z rezultati smo za zdaj zelo zadovoljni, enako kot večina staršev, ki jih poznamo in šolajo otroke doma,” dodaja. Podatki razkrivajo, da število na domu šolajočih osnovnošolcev raste že zadnjih sedem let. Letošnje šolsko leto je šolanje na domu tako začelo 35 otrok več kot lani.
Kontrolke enkrat na leto
Čeprav se večina staršev za šolanje otrok na domu odloča v prvem razredu, mnogi začnejo šele pozneje. Starši imajo to možnost po zakonu o osnovni šoli. Otrok je formalno vpisan v osnovno šolo. Da bodo nadaljevali šolanje na domu, morajo vsako leto posebej obvestiti šolo. “Učenec, ki se izobražuje na domu, mora opravljati preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja,” pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Osnovna šola znanje preveri ob koncu šolskega leta. Če učenec standardov ne doseže, lahko znanje še enkrat preverja pred začetkom naslednjega leta. “Če ga ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje na javni ali zasebni osnovni šoli,” pravijo na MIZŠ.
Starši so lahko kaznovani
“Ker vmes ni nadzora, je preverjanje znanja na koncu leta lahko prepozno,” meni varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Smiselno se ji zdi, da bi preučili, ali je mogoče znanje preverjati pogosteje, da bi “pri starših, ki ne znajo skrbeti za svoje otroke, uredili, da gredo ti nazaj v šolo,” še pravi Nussdorferjeva. De Laatova se s tem ne strinja: “Praviloma starši in šola sodelujemo. Učitelji nam posredujejo dodatni učni material (poleg knjig in delovnih zvezkov, ki jih kupimo na začetku leta), ki ga uporabljajo v razredu, s čimer lahko ugotovimo, ali otrok zna zahtevano snov.” Na MIZŠ dodajajo, da so starši lahko kaznovani za prekršek, če so krivi, da izobraževanje otroka na domu ne poteka v skladu z zakonom.
Uči jih lahko kdorkoli
Zakon sicer ne predpisuje pogojev za osebe, ki otroka poučujejo na domu, niti jim po zagotovilih MIZŠ v ta namen niso zagotovljena javna sredstva. De Laatova priznava, da se mora za šolanje na domu eden od staršev praviloma odpovedati službi, “kajti šolanje otroka zahteva od nas veliko časa, truda in predvsem predanosti zadani nalogi”. De Laatova pravi, da se starši za tovrstno obliko šolanja odločajo, ker je mogoče poučevanje tako močno prilagoditi otroku, zaradi česar je učenje učinkovitejše, saj je mogoče snov poglabljati. Ključne prednosti vidi še v prilagodljivejšem urniku, krepitvi družinskih vezi, času, da otroku predstavijo znanja, ki niso del šolskega programa, ter posvečanju otrokovim interesom in talentom. “Medpredmetno poučevanje poteka lažje, otrok pa tudi lažje dobi lastno izkušnjo,” še meni de Laatova.
Šolanje doma na višjih stopnjah
Pravila. Za razliko od osnovnih šol, katerih obiskovanje je obvezno, srednje šole za učence niso obvezne. Podobno je na ravni višjih in visokih šol. A številne fakultete svojim študentom vseeno omogočajo možnost izobraževanja na daljavo oziroma od doma.
Izkušnje. “Tisti, ki otroke šolamo na domu, jih imamo šele v osnovni šoli. V tem trenutku še ni jasno, ali bomo to nadaljevali tudi v srednji šoli,” pravi Gita Mateja de Laat s spletnega portala Šolanje na domu. Dodaja, da je mogoče srednjo šolo doma sicer opravljati prek pedagoške pogodbe.
vir: žurnal
… je žal, da ne premorem tega poguma. Samo to mi manjka. Vse ostalo bi šlo. Tudi službe mi ne bi bilo treba pustiti, ker je popoldanska. Moja hči je prvošolka, v tem letu je iz bistre in izjemno vsestransko talentirane in hitro misleče deklice, ki je vjeseni tekoče brala in pisala, nastalo tole:
– skoraj popolna izguba koncentracije
– postala je zelo nemirna in jokava
– postala je lena in ne želi razmišljati (ker je učiteljica rekla, da ni treba)
– postala je počasna
– NOČE delati ničesar več, kar diši po RAHLEM miselnem naporu
– vse ji je težko
– še ušive mini naloge, ki jo je na začetku šolskega leta naredila v petih minutah zdaj najraje pozablja
– v šoli ne dokonča stvari in jih nosi domov, tam se valjajo po cel teden, preden jo pripravim do tega, da naredi in nese nazaj
– če sva imela z njenim uboganjem težave že prej, za njeno sodelovanje zdaj porabiva toliko energije, da je ne ostane za ostale otroke, kamoli za naju, rezultata je pa nikakav.
Vem, da boste rekli zdaj – nesposobni starši. Mogoče. Res je izjemno močan otrok, ki mu je kos samo zelo odločen tip. Ampak šola bi morala biti staršem v pomoč in ne za coklo.
Šola jo je pohabila do te mere, da razmišljam, da jo vzamem ven. To bi morala narediti že prej. Po svoje smo imeli tudi smolo z učiteljico. Sem se javila na pogovor, pa me je odpikala v minuti. Ne lažem. Ker je v šoli (zaenkrat) še neproblematična, jo obravnavajo samo kot problem manj.
Taka šola je slaba možnost za otroke. Kalup, milijoni delovnih zvezkov, vzpodbuda k nerazmišljanju (vlada potrebuje ovce), …. ,
Jaz pospiram šolanje na domu, če je le mogoče. Naj bo Vlasta vesela, da bi kdo rad šel na bolje.
Draga mamica, šola kot organiziran proces je le pokazala, da ima vaša deklica resne težave, ki se doma niso videle.[/quote]
Jaz imam podobne izkušnje. Šola ukalupla otroke. Vsi morajo bit enako sposobni, enako hitro dojemat, … Če gre kateremu bolje, se bo pač dojgočasil. Otrok se že v prvem razredu poleni in izgubi motivacijo.
Draga mamica, šola kot organiziran proces je le pokazala, da ima vaša deklica resne težave, ki se doma niso videle.[/quote]
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo.
Draga mamica, šola kot organiziran proces je le pokazala, da ima vaša deklica resne težave, ki se doma niso videle.[/quote]
Jaz imam podobne izkušnje. Šola ukalupla otroke. Vsi morajo bit enako sposobni, enako hitro dojemat, … Če gre kateremu bolje, se bo pač dojgočasil. Otrok se že v prvem razredu poleni in izgubi motivacijo.[/quote]
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo
Jaz imam podobne izkušnje. Šola ukalupla otroke. Vsi morajo bit enako sposobni, enako hitro dojemat, … Če gre kateremu bolje, se bo pač dojgočasil. Otrok se že v prvem razredu poleni in izgubi motivacijo.[/quote]
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo[/quote]
Torej se ti zdi, da šola otrokom od prvega razreda dalje nudi razvijanje individualnih potencialov? Še prepoznat jih ne znajo. V šoli najbolje pride skozi povprečen otrok.
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo[/quote]
Torej se ti zdi, da šola otrokom od prvega razreda dalje nudi razvijanje individualnih potencialov? Še prepoznat jih ne znajo. V šoli najbolje pride skozi povprečen otrok.[/quote]
Seveda nudi, vendar ne tistim, ki si domišljajo kako so njihovi otroci ekstra nadarjeni, pa to niso. Najbolje res pride skozi šolo povprečen otrok, ker lahko pase povprečno lenobo. Tisti boljši in najboljši imajo pa marsikaj za počet tako med poukom kot pri dodatnem pouku, do vseh vrst razvijanja znanj in če hočeš tudi dokazovanja teh znanj skozi številna tekmovanja v znanju.
Torej se ti zdi, da šola otrokom od prvega razreda dalje nudi razvijanje individualnih potencialov? Še prepoznat jih ne znajo. V šoli najbolje pride skozi povprečen otrok.[/quote]
Seveda nudi, vendar ne tistim, ki si domišljajo kako so njihovi otroci ekstra nadarjeni, pa to niso. Najbolje res pride skozi šolo povprečen otrok, ker lahko pase povprečno lenobo. Tisti boljši in najboljši imajo pa marsikaj za počet tako med poukom kot pri dodatnem pouku, do vseh vrst razvijanja znanj in če hočeš tudi dokazovanja teh znanj skozi številna tekmovanja v znanju.[/quote]
Dodatnega pouka v prvem triletju ni, med poukom se dolgočasijo, ker morajo z delom čakat tiste, ki jim gre počasneje. Jasno, da se polenijo.
Jaz govorim o otroku, ki je bil identificiran kot nadarjen na testiranju pri kliničnem psihologu. V šoli otroke identificirajo kot nadarjene šele v drugem polletju 4.razreda.
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo[/quote]
Torej se ti zdi, da šola otrokom od prvega razreda dalje nudi razvijanje individualnih potencialov? Še prepoznat jih ne znajo. V šoli najbolje pride skozi povprečen otrok.[/quote]
… nekdo je le dojel moje včerajšnje izlive tu gor. Moja hči se dolgočasi in težko bova popravila napako, da je nisva dala takoj v drugi razred. To bi morala narediti že učiteljica takoj na začetku leta. Če bi šla v drugi razred, bi se morala vsaj malo pretegniti in zadeve ne bi šle takoj navzdol. In ker je otrok nezadovoljen in brez rezultatov, je že celo leto kar naprej bolan.
In niso nič krožki in ne vem kaj krivi za to krizo. Doma je nismo nič naganjali. To ji je dal vrtec, tam je cvetela, delala z veseljem in pridobivala. Bila je zadovoljen otrok, daleč od tega, kar je zdaj. Skoraj popolnoma je izgubila samoiniciativo, delavnost, željo po vedeti, niti čevljev več ne bi pospravila za sabo(seveda jih mora, ampak energija, ki jo vložim v to, da se te zadeve premaknejo z mrtve točke je čista izguba).
Najino starševstvo pa … sva med starši, ki se trudijo, sicer bi zdaj po sistemu učiteljice (dokler ni problematična, se z njo ne bomo ukvarjali) pometla pod preprogo stvari, ki jih opažava in zamahnila z roko.
Ja, sistem, ki je v naših šolah, ne more razvijati individualnega potenciala. Uspešnejši so nekateri učitelji stare šole, sposobnejši in tisti, ki jim je mar. Teh je malo. Vem, ker sem tudi jaz v podobnem poklicu.
In pravim samo to: najraje bi breme njenega šolanja prevzela jaz. Kapo dol pred starši, ki si upajo. Jaz to samo pozdravim. Preverjanje naj pa le bo, gospa Vlasta, da ne bi kakega otroka zamorili z domačo rejo.
In Jalur tak primer “neprepoznavnosti” potencialov sem sam doživljal. Danes, ko pa sin obiskuje že sedmi razred se jasno vidi, da je tako odločitev psihologa kot šole bila pravilna, da zgolj dva iz razreda sodita v program nadarjenih, v kar sem svoj čas tudi sam dvomil. Namreč, ga ni znanja in je ni snovi, kjer ta dva kljub svoji ekstremni muhavosti ne bi izstopala daleč od ostalih.
Evo, jaz imam pa deklico, ki je bolna in jo zaradi tega šolam doma. V šolo hodi le občasno na preverjanja. Verjetno bi drugo leto lahko šla spet v šolo, pa ne bo šla. Nam gre doma preveč dobro, deklica dosega odlične rezultate, pa bistveno bolje se razvija od šolskih otrok (vem, ker sta dva starejša). Tu sploh ne gre za to, da je nadpovprečno sposobna (ker mislim, da sploh ni). Gre bolj za to, da VSAKO stvar naredimo uporabno, tako, da razume zakaj bo v življenju koristila. In potem stvari kar letijo v glavo. Ubrali smo principe waldorfskega izobraževanja in videti je odlično. Učim jo predvsem jaz, ki sem doma, kakšne stvari naredita pa tudi z možem ali s starejšima sorojencema (recimo konverzacija v angleščini). Mene bi preverjanja motila le v toliko, ker časovno pri vseh predmetih ne sledim rednemu pouku. Pri kakšnem predmetu smo bolj naprej, pri kakšnem pa bolj zadaj. Ampak do konca leta bo vse pod streho.
Moj sin je v 4.r. in je dobil odločbo 2 meseca nazaj. Do sedaj v treh letih in pol ni bilo s strani šole nobenih možnosti, da bi ga obravnavali drugače kot ostale, kar pomeni, nobenega dodatnega, zahtevnejšega dela, dolgočasenje med poukom, ko je čakal ostale, da so naredili nalogo,… otrok se je dejansko polenil, ker mu ni bilo treba (mu ni bilo dovoljeno) možganov uporabljat kolikor zmore. Za njega je šola živ dolgčas, “ker se nič ne učijo”, kot je povedal v drugem razredu.
Mimogrede, če pogledaš iz zgodovine razne genije, večina njih je veljala v šoli za neprilagojene, celo za podpovprečno nadarjene.
… razvijanja potencialov nadarjenih pa samo tole: če menite, da gre pri razvoju potenciala za nadarjene zgolj za tekmovanja, potem lahko končamo z debato. Za tekmovanja in dokaze mi dol visi. Za vsa tekmovanja se kao pripravljajo dve uri, mogoče za eno celo tri. To je pomenilo, da so rešili naloge iz dveh ali treh preteklih tekmovanj. Kaj tukaj razvijajo, ne vem. Znaš, ali na znaš rešiti in to je to.
To je zgolj preverjanje. Na tem sloni vsa naša šola in to bi gospa Vlasta rada: preverjanje, preverjanje, preverjanje. Postajam že fajn jezna. Bi mogoče tudi pomislili na to, da otroci želijo delati, biti aktivni, imeti občutek, da so napredovali, da so nekaj ustvarili, da so nekaj naredili? Ali so ocene in tekmovanja tista, ki to določajo? Bi morda poskrbeli, da bi bila prej otročad zaposlena z razmišljanjem, z delom, z aktivnostmi (pa ne na papirju), potem bi bili vsi skupaj bolj srečni, težav veliko manj.
Aja, na to se je pa treba posebeje pripraviti. Ja, žal.
Una mama k ma zadost
Seveda ne gre za tekmovanja. Ne vem pa če recimo pri logiki ali če že hočeš tekmovanju iz logike lahko rečeš znaš ne znaš. ( si kdaj pogledala kak tovrsten test)
In “otročad” je zaposlena z razmišljanjem bolj kot si odrasla oseba to lahko predstavljaotročad ( že če vzameš računalniška znanja, ki jih premorejo otroci je potrebno precejšnje razmišljanje in še marsikaj drugega). In še narsikaj drugega, ni pa vse vloga šole, ampak tudi staršev, da vzpodbuja zanimanje otroku na raznih področjih.
V realnem življenju je pa jasno vidno kateri starši se najbolj pritožujejo čez šolski sistem. To so tisti, ki si domišljajo, da je njihov otrok najbolj pameten, najboljši in celo več vreden. Nenehno klicarijo v šolo, se hodijo pritoževat nad ocenami in še marsičim.
Kar pa zadeva pozdravljanja šolanja doma pa ne vem. Do sedaj so v javnosti prikazali le otroke, ki se pokončanem osnovnem šolanju niso bili sposobni vključiti niti v srednje šole. Pa najbrž ne toliko zaradi znanja kot nesposobnosti vključitve v družbo. (Vidno je bilo tudi, da gre za družine, ki so globoko v verskem fanatizmu). In tako so starši otroku že pri najmlajših letih zabetonirali življensko pot, brez da bi kdaj imel sam pravico o tem sam odločat ali kasneje kaj spremenit, saj za to ne bo sposoben
Ena je napisala, da bi dala otroka takoj v drugi razred. To se ne da. Smo hoteli mi, pa se ne da. Najprej mora iti v prvi razred. Po prvem razredu sem jaz ZAHTEVALA; da se ga preveri, če bi lahko preskočil razred. lahko bi, samo so odsvetovali in bla, bla, bla. Skratka, sem jim lepo rekla, da v bistvu se morajo oni z njemu ukvarjat, ker mu bo dolgčas. Lih tolk da jim nisem rekla, da ne pol k men hodit jokat, da sin dela med poukom neumnosti. Ja in v petem je delal. Pa ne neumnosti. Pletel je pod mizo ali knjigo bral. Pa seveda učiteljica ni bila zadovoljna. No, to je delal med spraševanjem drugih učencev. On pa ni hotel več poslušati, ker je bil vedno prvi vpršaan
Definitivno ni res, če ima otrok nepravilno vzgojo in oskrbo se to hitro pokaže v šoli, kajti tista rezerva, da se otroka prej nauči pisat in kakega dodatnega znanja skozi razne tečaje in krožke v čisto prerani dobi, zelo hitro splahni. in resnično ni potrebe krivit šole za puhloglavo, domišljavo in neodgovorno starševstvo[/quote]
Torej se ti zdi, da šola otrokom od prvega razreda dalje nudi razvijanje individualnih potencialov? Še prepoznat jih ne znajo. V šoli najbolje pride skozi povprečen otrok.[/quote]
Ja saj šola je (po moje) naštelana na povprečne otroke, ker po logiki stvari so ti v večini. Vem pa za šole, kjer se kar ukvarjajo s tistimi, ki štrlijo ven, navzgor in navzdol.
Glede na to, da je bilo na začetku šolskega leta 2011/12 v redni program osnovne šole vključenih 159.700 otrok, doma se jih šola pa 124, je očitno “uradna” šola dovolj dobra za večino, razen za nekaj posebnežev. Se pa seveda niti najmanj ne mislim opredeljevat do tega, kako kdorkoli šola svoje otroke. Kakor komu drago…
What My Guitar Taught Me About Improving Education: Steve Joordens at TEDxUTSC
https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=we5G-lpQMBI#!
… za informacijo. Odsvetovanje ja, in norčevanje iz tistih, ki štrlijo nekoliko ven. To znajo na naši šoli.
Do letos sem bila z njimi še kar zadovoljna, zdaj pa imam zadosti.
In nisem mama, ki kar naprej klicari v šolo. Za ocene mi dol visi. Vidim samo, da moj otrok ni zaposlen, čeprav učiteljica trdi drugače (ker sploh nima pregleda, samo da ima mir – vzela si je čas za govorilne ure za minutko!). Vidim rezultat doma. Moram nekaj narediti, da mi ne bo kasneje še bolj žal, kot mi je zdaj.