Kako daleč ste potovali z otrokom mlajšim od 1 leta?
Živijo!
Decembra sem rodila punčko, ki je zdrava in se lepo razvija.
Ker bom do konca leta še doma, drugače pa zelo težko dobim dopust v kosu za dlje kot teden, s partnerjem razmišljava, da bi še v času porodniške šla na kako potovanje. Bojiva pa se, da to ni pametno za zdravje otročka.
Zamislila sva si bolj eksotične lokacije- Azija, otoki v Indijskem, Mehika-Cancun… ni nujno, da bi šlo za naporno potovanje, lahko samo v nek tropski resort in okolico…
Zanima me, če ste z majhnim otrokom potovali-kako daleč, kako ste se zorganizirali, zdravstveno predhodno posvetovali, ali ste imeli pozitivne izkušnje, slabe…
Hvala za vsakršnja mnenja- prosim pa, da jih podate tisti, ki imate izkušnje s potovanji z otroci mlajšmi od 1 leta
Odvisno od tega, če sta sicer izkušena popotnika. Če sama nista potovala, vama z otrokom to toplo odsvetujem.
Je pa res, da jaz kljub številnim potovalnim izkušnjam brez otrok z njim nisem rinila na drug konec sveta, ker pač lahko ležim tudi nekje v bližini, mi ni treba v Dominikansko hodit. Za kakšno resno popotovanje pa tako majhen otrok pač ni.
mi2 sva šla s tamalim takrat starim 9 mesecev v grčijo z avtom.Seveda smo si vzeli čas za potovanje,da ni bilo prenaporno vmes videli in doživeli marsikaj.Tam pa bili cca tri tedne.Vse skupaj je trajalo pet tednov.
Nepozabno !
Šli pa smo meseca maja,da ni ta visoke vročine.Vam bi svetovala pa september.Vsekakor pa se sami odločite .
Veliko zdravja in sreče želim.
To ni ravno potovanje, bolj gre za gastarbajterstvo. Tja, tam, nazaj. Avtorico zanima nekaj drugega.
Mi smo šli z malo večjim (14 mesecev) na Tajsko, res pa je, da si nismo zastavili preveč naporne poti. Bilo je enostavneje kot pa kasneje, pri njegovih treh, štirih letih, ko je vsaj pri hoji treba upoštevati njegov ritem.
Paziš na hrano, vodo prekuhaš, zaščitiš ga proti komarjem, večji problem zna biti sonce.
Sicer pa, po lastni presoji.
ni govora
potovala in odkrivala sva svet dokler sva bila sama…..nazadnje poročno potovanje v dominikansko republiko
zdej imava 2 majhna otročka in dokler ne bosta stara vsak 5 let ne gremo nikamor z avijonom.
Prvič je to naporno, drugič nikoli ne veš kako bo to sprejel otrok in če mu ne bo pasalo ne boš mogla kar drugi dan na avijon in domov…
jaz ne bi šla….
To ni ravno potovanje, bolj gre za gastarbajterstvo. Tja, tam, nazaj. Avtorico zanima nekaj drugega.
[/quote]
Kaj tja, tam, nazaj oz. kje sem kiksnila? A ni potovanje mišljeno, da neko deželo prečešeš po dolgem in počez? Saj nisem bila v Hiltonu, ampak sem potovala ob Amazonki, obiskala vasice v Andih itd.
Mi sicer samo v Grčijo (z letalom) in v Budimpešto (z avtom), ampak če bi finance dopuščale, bi gotovo šli tudi dlje. Pač ritem in načrte prilagodiš otroku. V bistvu je bolj enostavno potovati z dojenčkom (posebno če se doji) kot z 2- ali 3-letnim malčkom. Se pa vse da in prosim preskoči kometarje o mučenju otrok – saj ga najbrž ne boš pražila na 35 stopinj ali stradala ali kaj podobnega. Polet ni nikakršna težava in po vsem svetu živijo otroci, še v najbolj mrzlih in najbolj vročih in najbolj vlažnih krajih. In če bosta vidva srečna, ker potujete, bo otrok tudi z vama.
Skratka, go for it in uživajte 🙂
Poljska s pol letnikom. Letalo, prestopanja v obe smeri, trajala obakrat skupna pot 12ur. Se je se dojil, pa frutke sem mu dajala in ze pripravljene kasice, mesala vse s samo ustekleniceno vodo. Zelo umivala roke, razkuzevala jih ipd. Ker ce fase kak virus, imas pokvarjeno potovanje. Mi je bilo tezko pri srcu, ker smo ga mucili s potovanjem, ampak on je uzival, se ves cas smejal. Sreco smo imeli z vremenom, ker ni dezevalo, tako da nismo bili obsojeni le na hotelsko sobo. Spal je na letalu vse stiri lete. Mi smo morali iti, ker sem jaz imela delo. Da bi pa sla na potovanje, tega pa nikakor. Je imunski sistem presvoh, sploh pa ne dlje od Evrope, ce ze.