kaj narediti ko te otrok
star 16 mesecev tepo po rokah,glavi in vlece za lase?Nasa 16 mesečnica je postala nemogoča od dretja,cviljenja,če ni kaj po njeno pa vse do metanja stvari,grizenja….Nevem več kaj storiti.Sem sprva mirno odreagirala na vse skupaj,ampak vidim da ne pomaga.Kaj se storiti?Tudi pediatrinja nam je rekla,da bodo pri njej zaradi samosvojega karakterja znale biti težave ce ne bomo t ze v zacetku preprecili.Ampak kako me zanima?
Ok, to je dobro leto star otrok. Če te tepe po glavi jo imaš verjetno v naročju?? Jaz sem pri svojih jasno in glasno rekla ne in ju odložila dol in nisem pustila, da gresta nazaj k meni. Potem je bil še večji jok ampak sta oba rinila nazaj v naročje. Ker nisem dovolila sta kmalu dojela, da se ne tepe.
Torej: moj nasvet je jasen in glasen ne in otroka odložit in it stran. Če se tako obnaša nikakor ne rinit v njega ampak ga daj za nekaj časa (minut seveda, dokler ne mine histerija) na ignore. No, vsaj pri mojih je delovalo.
Mislim da je to obdobje. Pri nas je bilo takrat tudi tako… tepla, šipala, sitnarila.. bila je obup od obupa… zdj ko je 18 mesecev pa je bolje. Sem jo pa takrat takoj prijela za roko, rekla da ne sme in če ni odnehala sem jo dala na en stol (za kazen),kjer je mogla sedet ne vem npr. 2 min oz. tolk da se je umirila. Mož jo je kasneje pošiljal v kot… Nisem jo nazaj tepla oz. enkrat sem jo od jeze mahnila po roki pa je bilo že spet slabše z njenim tepežem. Tako da še zdj redno – če je tečna in grdo nagaja gre v kot ali na stol. Pa je hitro bolje.
Joj ženske kake mate….. Pa to ni res! A vam res ni jasno, da je vzgoja predvsem preventiva? Preventiva da se nebo pri 10 zalizala, pri 12 snifala, pr 14 seksala….. Al bi jo objemale, pol k bi to že nardila?
A da ne? Ja zakaj pa ne? Če pa jo, k vas tepe?
Mat, dej hčero fotru, to je njegovo delo! Ti pa bejž delat, al pa kako knjigo prebrat. Razvajenost- rak sodobne vzgoje, Varuh otrokove dolžnosti.. Predvsem pa spoštuj moški(če ga sploh maš) princip vzgoje, če hočeš sebi in hčeri dobro!
Alenka G. zal predobro vem kaksne posledice pušča fizično kaznovanje otrok in zato sem zelo proti temu.Z objemanjem sem poskusila pa se je samo še bolj razjezila. Tudi iz rok sem jo dala,ko me je udarila in sem se obrnila proč od nje pa je prišla in me htela udarit po nogi.Sedaj zvečer,ko jo je spet popadla ipika sem jo dala v stajico,se vsedla na stol in jo ignorirals,ampak ni nehala in sem ji rekla mamica gre,vstala sem se in zapustila prostor.Vrnila sem se,ker srm videla da ne odneha jokat on kričat,ko me je zagledala se je malo umirila,dokler je nisem vzela na roke in spet je pocela isto-tepla in brcala.Naredila sem enako kot prej in zapustila prostor.Zapustiti sem ga morala vsaj še dvakrat in potem se je nekako malo umirila.Groza me je ko slišim kako joče,ko pa jo še vidim celo iz sebe mi je pa kot bi me nekdo z nožem v srce,ampak vem da moram vztrajati.Pri zdravnici je imela izpad,ko jo je pregledovala in jo je obrnila vstran od neke slike,pred tem pa pri sestrah ko so ji zelele zmeriti obseg glave.Enostavno je zacela kricati,brcati in potem sestram in dr.ni vec pustila k sebi,če so jo samo pogledale se je skregala in zakričala(nevem odkod ji to,saj tega doma ne počnemo).
brklc,ustavi konje.Imam moža in hvala bogu toliko razgledanega,da ve kaj prinese nasilje nad otrokom.Vem pa to tudi sama,ker sem sama to okusila s strani mojega pametnega očeta.In nisi ravno ti bil zadnjič pameten kako si delal na sebi,da nisi isti kot tvoj oče….očitno premalo.In če nimas konkretnega nasveta(niti ga ne moreš met,ker otrok nimaš) ne stresaj nekaj na pamet in si ti raje preberu kakšno knjigo o jezi ki jo nosiš v sebi.Koristila ti bo bolj kot meni tista o vzgoji.
Avtorica, ni letelo samo nate, res ne, pa tudi moj način ni naključen. Ne rabiš pa se počutiti ogroženo in posledično o mojem lajfu. Bomo takrat, ko bom izpostavil moj problem.
Ja, z mojim pristopom sem izzval želeno točno določeno tvojo reakcijo. Torej moža, očeta vajinega otroka imaš. Praviš tudi, da ve kaj je to nasilje. Pa ve tudi kaj je dostojanstvo moškega, ter dostojanstvo očeta?
Mislim da ne. Ker če bi vedel, nebi ti iskala rešitev za njegove dolžnosti. In če oče fizično postavi meje svojemu otroku, to še ne pomeni da je nasilen. Gre za igro narave, kjer je isto delo(postavljanje mej) veliko bolj učinkovito če to naredi Moški, Oče. (če ni -da ne bom reku kva) Tvoja dolžnost pa je, da otroku z svojo nebesedno komunikacijo otroku sporočaš, da se strinjaš z očetovim pristopom.
Probajte, pa boste videli! Narest pa je treba jasno, in nedvoumno!
Še moja izkušnja: Jaz sem mojima tavelkima enkrat rekel naj primeta šporhet. In sta ga…. Seveda je bilo v procesu ločitve to predstavljeno kot najhujše vrste nasilja. Nedolgo nazaj, pa sva z že odrastlim sinom to debatirala, in pove, da se je naučil misliti s svojo glavo….
Brklc,malo si pomešal,kajti jaz sem bila v otroštvu izpostavljena nasiljuMala moža porajta oz.pri njemu ne ipičari toliko kot pri meni.Vem tudi,da sem sama kriva za njeno ipiko,ker sem vedno skočila k njej takoj ko je malo pojokala.Sedaj pa me zanima kako to preprečit,da se ne razvije v razvajenega otroka,takega ki misli da je edini na svetu.Malo sem tudi zmedena,kajti strokovnjaki različno govorijo,eni trdijo da tako mali otroci še ne dojemajo,drugi spet da dojemajo.No,če pa pogledam jaz na vse skupaj se strinjam s tem,da nekaj že dojemajo npr:če ji omenim čokolado takoj steče do hladilnika,če omenim psa takoj steče k oknu itd..se pravi da nekaj že vedo.
“.Groza me je ko slišim kako joče,ko pa jo še vidim celo iz sebe mi je pa kot bi me nekdo z nožem v srce,ampak vem da moram vztrajati.”
Nekoč sem prebrala enega boljših nasvetov – kdor ne prenese otroških solz, ne bi smel vzgajati otrok.
Ne imej slabe vesti samo zato, ker otrok preizkuša meje. Ti si tam zato, da mu jih postaviš. Saj po tem, kar opisuješ, ne delaš nič narobe – da jo odložiš, zapustiš prostor, … Narobe je samo to, da se zaradi tega grizeš v sebi, ker otrok to čuti in izsiljuje dlje, kot bi sicer.
Življenje z otroci v resnici ni tako prisrčno, kot prizori iz Pampers reklam, ampak to ti povedo, ko je že prepozno 🙂
Kaj misliš naredijo vrstniki v vrtcu s takim otrokom? Zakaj misliš, da v vrtcu velika večina normalno dojemljivih otrok ZELO hitro preneha s takimi eskapadami? Razmišljaj…..
Pri nas niso otroci nikoli tepli, nikogar. Sem pa pazila od prijateljice otroka, ki je grizel – pa ne tko mal za hec, ampak GRIZEL. Si imel vse zobe namalane, ko je ugriznil, ni nič gledal, koga lai kaj, enako odrasle in otroke, v vrtcu je 2 x ugriznil do krvi! Mene je poskusil ugrizniti samo 1 x – je dobil nazaj s tako mero, da si je zapomnil, nikoli ni pri nas nikogar več ugriznil, pa je zelo rad in zelo veliko hodil k namm tudi čez noč, ker je imela mamica nočne. V vrtcu je grizel tako dolgo, dokler ni en fotr popenil in mami oznanil, da če njegov otrok prinese domov še en sam ugriz, bo on zgrizel, ne samo ugriznil, njenega mulca. Takrat je imel fante malo manj kot 2 leti. Na to je bila mamica res povsem pretresena in obupana, češ nič ne zaleže in v tistem trenutku jo je sine močno ugriznil v stegno. Iz presenečenja in šoka je odreagirala instinktivno – sinu je prisolila tako okoli ušes, da je kar počilo, ga zagrabila pod roko in brez besed vrgla (dobesedno!) v avto. Od tistega dne dalje je bil otrok “čudežno” ozdravljen grizenja.
Bistvenega že nisem nič pomešal. Je pa res, da o vaši situacij sklepam samo po dejstvih ki jih poveš. Pa še to sem jih iz preventive po ovinkih zvedel… Kajti če bi te takoj na kulturni način vprašal, vprašanje če bi povedala toliko kot si…
Mala je profesorca za vaju! Cilj ji je, da vaju v njeni vzgoji razdvoji, tako vaju bo lažjeobvladovala in izkoriščala… ker pa je nekaj bitk v svoji vojni že dobila (prebila je fronto po imenu mama), bo pa mogu oči mal pomagat ane….
Torej naredte vajo, naj bo med vama po starem (kriči, tepe), situacijo pa naj prekine oči, in sicer na način da bo zaščitil tebe, hkrati pa njo dal na ignor. Tako bo ostala sama v svoji bitki (beri ne bo imela zaveznika v očitu), in bo njena bitka postala brezpredmetna zaradi vajine premoči…
Zelo pomembno je vzdrževanje vajinega uspeha.
Če pa bosta doživela neuspeh, bo pa moral oči konkretno v napad. Poudarjam pa, izključno po riti, pa še to samo enkrat in močno! Torej šok terapija…
In še enkrat, to ni tvoje delo, zato se ne duvaj z nečim za kar nisi ustvarjena, dokler to ni nujno potrebno. Maš svojega posla dost!
Pa vse dobro!
Naš tretji se je pričel pri 7-mesecih metat po tleh; vreščat in še kaj. Napade trme je prakticiral do šole. Je izjemno temperamenten, impulziven, tekmovalen. Pri napadih smo predvideli reakcijo v naprej: tudi slučajno niem dovolila, da bi koga udaril; prestrežeš roko; rečeš “ne” in otroka odložiš. Ali pa ga res trdno držiš, da se ne poškoduje, oz. ne poškoduje koga drugega. Nekateri otroci stvari doživljajo zelo fizično. Konec. Ne parlamentiraš. Zakaj ti jok para srce? Nikoli, prav nikoi pa nisem prakticirala fizičnega nasilja nad otroki. In ga globoko obsojam: tudi eno po riti ali po roki. Absolutno pa zagovarjam dosleden pristop: “ne”, “da”, s kratkimi pojasnili in jasnimi reakcijami.
Nikakor pa se ne strinjam, da bi oče reševal zaplete med materjo in hčerko? Zakaj že? Je pa res, da se mora avtorica naučiti avtentično kazati svoje zahteve, čustva in hčerji jasno pokazati, kaj hoče in česa noče (ne – ne želi; ampak česa noče). Priporočam Juula: kompetentni otrok.
Očitno delaš nekaj narobe in v očeh male nimaš spoštovanja. Men se je že dostkrat zgodlo, da smo kam šli, pa so otroc, ne moji, bili nasilni in so starši poskušal “vzgojne ukrepe”, pa je vse zgledal kot komedija. Redko se vmešam v kakšen tak primer, a ko se in otroku rečem NE (jasen), obstane in preneha. Vse je v načinu. To kar ti delaš je primer npr. hujšanja, bi pazila na hrano in telovadila, pa vseeno ne bi shujšala. Na konc bi pa ugotovila, da si delala napačne vaje in izbirala napačno kombinacijo hrane. To kar si naredila, da si odhajala iz prostora in bila cela žalostna, itaq te je naštudirala, na konc si ti mela slabo vest, ona pa zmagala. Ne je ne in to je odločni NE.
Brkic če mi bosta otroka pila, se zadevala in seksala (vsaj do 16 leta naj počakata) jih bom tudi objela in se z njima pogovorila. Ker sem mi zdi podlo, da bom za njihova dejanja krivila druge in kvazi temparament, al pa nebesno znamenje. Jaz sem jih take naredila in posledice dejanj so tu. Sovražim stavek staršev: Kriv je FRanček, ker moj prej ni bil tak. BULL SHIT! En dan se je kr zbudil, pa se je odločil, da bo tak. In vse dobro, kar otrok doseže smo mi jih naučili, ostalo pa drugi al kaj.
otrok poskuša meje.In ona ve,da pač lahko to dela. To ni nobeno obdobje,kot ena piše. Moji otroci niso imeli nobeno takšno obdobje.
Večina otrok,ki so nasilna so zato,ker starši jim ne namenjajo dovolj pozornosti-z igranjem ,učenjem,pustijo jim proste roke ….
Stajico jo ne dajat,če jo dajate tja tudi ko je pridna!!
daš en stolček in tam naj gre sedeti.
Takšno vedenje je nedopustno in ga je treba odpraviti TAKOJ.
Moja soseda tudi pravi da ne ve zakaj jo mala tepe,jaz pa vidim 🙂 ,čeprav pravi da je tega ne dovoli,da jo kaznuje… a jaz vidim drugače.