DNK in dedovanje
Izgleda oz. obstaja utemeljen sum, da moja pol sestra po očetu ni njegova biološka hči. Oče je mrtev, stikov nikoli nista imela, saj je oče potem ko se je ločil (njena nezvestoba) odselil v Nemčijo in živel tam do upokojitve, preživnino je redno plačeval, prav tako je nanjo (polsestro) prepisal pol hiše, ki sta jo s prvo ženo izgradila. Pred par leti je zbolel in ker ni želel pustiti nerešenih problemov je poklical polsestro in ji v zameno, da se odpove dediščini po njegovi smrti, izplačal denar. Po zakonu o družinskih razmerjih, jaz kot polsestra nimam pravice sprožiti postopka o ugotavljanju očetovstva, polsestra ga pa noče.
Kaj lahko storim?
Glej, ali ne znaš brati, ona je bila izplačana v zameno pa se je morala odpovedati dedovanju, vse je bilo urejeno po uradni poti. Ampak ona ni očetov biološki potomec, torej ni razloga za dedovanje. Da ni njegova hči je povedala sama saj ji je mati jasno povedala, kdo je oče in bili sta tiho, sedaj ko očeta ni, pa ne vidita razloga, da ne bi povedale, morda upata na še eno dedovanje.
Če je že bila izplačana je morala o tem podpisati ustrezne dokumente. Ne vem kako mislite, da bi še dedovala.
Saj ni važno, če je sedaj ugotovljeno, da ni njegova hči. Lahko bi bila tudi posvojena s strani očeta in ne bi bila njegova hči, dedovala pa bi normalno kot zakoniti dedič. Oče jo je imel za svojo hči, pa amen.
take ženske si je pač tvoj oče izbiral (saj veš, iste sorte tiči…….) pa tudi očetovski vlogi se je odpovedal jej, jej. Tudi če tale sestra miljonkrat ni njegova hči, nima to pri sedanjem dedovanju nobene najmanjše veze. edino kar je, da se njene pol hiše šteje v skupno dedno maso, pa če lahko dokažeš, da ji je dal denar.
Glej oče je sumil, da ni njegova in je kmalu po ločitvi sprožil postopek o ugotavljanju očetovstva, ker je odhajal v Nemčijo je pooblastil odvetnika, da uredi te zadeve, odvetnik mu je poslal na roko napisano pismo, v katerem piše, da so preiskave potrdile, da je oče, oče je to spisano skropucalo vzel za dokončno. Dejansko pa kot ugotavljamo preiskave sploh ni bilo. Gre za goljufijo, ampak je ogoljufan umrl, gre pa tudi za goljufanje mene in moje mame. Zadeva bi bila hitro rešljiva, če “polsestra” prostovoljno pristane na DNK, to pa ne bo nikoli.
sploh ne razumeš, kaj ti hočem povedat. Čisto vseeno je, ali obstaja krvno sorodstvo ali ne. oče ne more več spodbijati očetovstva, sestra, če je starejša od 23 let tudi ne, pa tudi interesa očitno nima. Tudi če ti dokažeš, da nista v krvnem sorodstvu, bo še vedno dedovala po tvojem očetu in pika.
pomaga pa ti, da se v dedno maso štejejo tudi vsa prejšnja darila, razen če je bila kakšna mutna pogodba v njih in jih ni moč smatrati kot darilo očeta hčeri.
Moški bi res morali malo več energije posvetiti temu, kam ga vtikajo in kakšne so posledice.
Vidve z mamo nista prav nič ogoljufani, saj maminega deleža tvoja polsestra ne bo dedovala, ti pa boš pač lepo delila materialne dobrine. konec koncev si pa imela celega očeta zase, medtem ko tvoja polsestra ni imela očeta. materialne dobrine te ne bodo osrečile, če boš imela v srcu sovraštvo do ženske, ki jo je tvoj oče vsaj nekaj časa imel za hčer.
Očetovstvo je mogoče ovreči do otrokovega petega leta, potem je konec. Ni važno, ali je njegova hči ali ne, uradno je njegova, pika. Tudi ona ne more ovreči očetovstva, tudi če bi ga želela. Ne more. Poleg tega je bila očitno rojena v zakonu …
Glede dediščine: prejeti denar in prepisana hiša se odšteje od njenega zakonitega deleža pri dedovanju.
Ti bom pa takole rekla: že mogoče, da je tvoj oče imel bolj malo pameti, ko je izbiral prvo ženo, zato je bil pa toliko pošten, da ni skušal tega nič krivega otroka izigrati. Ne bi bil ne prvi, ne zadnji in še zdaleč ne edini. Ravnal je zelo moralno in pošteno, lahko ti je za zgled.
Imela ga ni zaradi svoje mame in ne mene. Do sestre ne čutim nič drugega kot prezir, ve, da je dobila nekaj kar ji ni pripadalo, pa se ji gladko žvižga.
Pa zelo slabo berete ali pa enostavno ne razumete prebranega, dedovanje je mimo, vse je urejeno po uradni poti, moti me ker govori kak je lepo nateg..a mojega očeta za denar, ki ga je težko in kruto služil v Nemčiji.
Imela ga ni zaradi svoje mame in ne mene. Do sestre ne čutim nič drugega kot prezir, ve, da je dobila nekaj kar ji ni pripadalo, pa se ji gladko žvižga.
Pa zelo slabo berete ali pa enostavno ne razumete prebranega, dedovanje je mimo, vse je urejeno po uradni poti, moti me ker govori kak je lepo nateg..a mojega očeta za denar, ki ga je težko in kruto služil v Nemčiji.[/quote]
Pišeš tako zmedeno, da ne moremo razumeti. Recimo da upa na še eno dedovanje … torej smo pravilno sklepali, da imate še eno zapuščinsko razpravo po očetu. Zveni, kot da bi ti rada preprečila dedovanje.
In kaj te boli, kaj ona flanca? A misliš, da je v očeh drugih ljudi potem ona frajerka? Verjemi, da ne.
Nikogar ni nategnila za denar, dedovala je po svojem uradnem očetu. Pika.
tvoji polsestri je pripadalo vse, kar je dobila, ne glede na krvno sorodstvo. oče je imel 5 let po rojstvu čas urejat očetovstvo, če je mislil, da ni ata. Ker tega ni naredil, je pač sprejel dejstvo, da je oče otroku, ki morda ni njegova kri. Kakšne zasluge pa imaš za njegov denar ti, razen da si po tvoje prilezla iz prave riti?
sprijazni se in živi naprej. Kaj pa veš, kakšnega dedca boš dobila.
Glej, ali ne znaš brati, ona je bila izplačana v zameno pa se je morala odpovedati dedovanju, vse je bilo urejeno po uradni poti. Ampak ona ni očetov biološki potomec, torej ni razloga za dedovanje. Da ni njegova hči je povedala sama saj ji je mati jasno povedala, kdo je oče in bili sta tiho, sedaj ko očeta ni, pa ne vidita razloga, da ne bi povedale, morda upata na še eno dedovanje.[/quote]
Zdaj pa ti poglej, če bi ona računala še na dediščino po očetovi smrti, z materjo ne bi razlagali, da ni njegova hči. Bili bi tiho. Očitno pa ona je njegova hči in ti je ne prenašaš, ker ti je bila ves čas konkuretka v vsem. Bila si ljubosumna na pozornost in ljubezen, ki jo je oče dajal tudi njej, ljubosumna si še vedno, ker smatraš, da bi morala vse pojerbat ti, ona pa, da nima nobene pravice. Ampak tvoj oče je začasa svojega življenja očitno videl kakšna si in je zato poskrbel, vsaka mu čast, tudi za prvorojenko. Mu je bilo jasno, da bi imela s tabo preveč neprijetnih srečanj in debat, zato ji je lepo našparal denar in ji rekel, da ji to daje zato, da se ji po njegovi smrti ne bo potrebno ubadat s tvojo prevzetnostjo. To je bilo zelo lepo od očeta, s tem je pokazal, da je svoje otroke ljubil in se ni izmikal očetovski odgovornosti.
V prvem postu ne omenja, da se očetova hči iz prvega zakona hvali, da ni njegova hči. Omenja, da ji je dal oče prepisat polovico hiše, ki sta jo zgradila s prvo ženo in da jo je denarno izplačal, ona pa se po njegovi smrti odpove dedovanju. Navaja še, da avtorica ne more sprožit potrjevanja oz. zanikanja očetovstva z DNK testi, polsestra pa tega noče storiti. Ves čas jo tudi naslavla s polsestro.
Šele kasneje, ko ji odgovarjajo, da je polsestra dobila kar ji po očetu pripada in da ji ni potrebno dokazovati, da je bil človek, ki je ves čas plačeval preživnino in poskrbel tudi za pravilno razdelitev zapuščine, njen biološki oče, se avtorica sklicuje, kako da se sedaj polsestra in njena mati hvalita, da to sploh ni bil njen oče. V čim je problem. V ničemer drugem, kot da želi avtorica dokaz, da je njena polsestra dobila denar pred očetovo smrtjo neupravičeno in išče možnost, da bi ga morala vrniti.
Jaz iz vsega razberem samo to in nič drugega, sicer se avtorica ne bi obremenjevala, sploh pa ne bi na starševskem čveku oznanjala, da njena polsestra v resnici sploh ni njena polsestra, ker to nas pa navsezadnje tudi sploh ne zanima. Kam torej pes taco tišči?
Ne gre samo znati brat, gre tudi za znati izluščiti, kaj je človek v resnici želel povedati.
Avtorica, nehaj s tem – vse se vrača, vse se plača ali kar seješ to žanješ ali bolj mešaš drek, bolj smrdi. Velja pa za obe strani. NE uniči si življenja zaradi zgodbe, ki si jo napisala, verjemi, da na koncu vsi rečejo: ni bilo vredno! Nauči se kaj od ljudi, ki vedo kaj govorijo. Torej – pozabi in živi dalje.
Označeno NE DRŽI!!!
Oče nima pravice, RAZEN če izve bistvena, nova dejstva. Otrok PA LAHKO kadarkoli sproži postopek za preverjanje ali ugotavljanje očetovstva, če je prišlo do okoliščin, ki bisveno vplivajo na obstoječe stanje! Glej
http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/BF639C8C9AAF35D8C1257942002D6D76
Celo 5 letnega prekluzivnega roka ni več!!!
Avtorica – preberi si odločbo, morda najdeš luknjo tudi zase!