Berem temo otresenju malo nižje in sem prišla na idejo.

Sem oseba s socialno fobijo, moji znaki so zelo intenzivni in zato bi zelo rada spoznala osebo, najraje iz Ljubljane, ki ima socialno fobijo, ker potrebujem enako mislečo/čutečo/trpečo osebo, da prebrodim težave, oziroma da jih prebrodiva skupaj.
Je mogoče tukaj kdo tak?
Hvala!

Jaz teh težav ne skrivam, se mi zdi da, ko povem za težave, da mi je potem lažje.
O tem bi morali ljudje bolj govoriti, ne pa da se skrivamo za težavami in s tem še bolj padamo v prepad in propad.

Lep pozdrav vsem, ki razumete in veste da nam ta bolezen zelo kvari kvaliteto normalnega življenja v družbi.

Tukle je en tak, se mi zdi, sam da vidimo, a se bo javil.

En tak, en tak????En kakšen? Razložiš?
Ne norčuj se iz tega, mojo mamo je doletelo pri 40+ in tudi tebe lahko!!!

En tak, en tak????En kakšen? Razložiš?
Ne norčuj se iz tega, mojo mamo je doletelo pri 40+ in tudi tebe lahko!!![/quote]

In kaj sem narobe naredila? Skrajšala sem iz en tak ki ima najbrž socilano fobijo v en tak. Je to tako grozno al kaj? Da bi takoj želiš vse živo?

kaj je to socioalna fobija ?

Avtorica;

najdi si terapevta. V LJ jih je ogromno. Če najdeš nekoga s podobno motnjo, potem gre za to, da bosta en drugemu “jamrala” in edino zadopčenje, ki ga boš imela bo le: Vsaj nisem edina, ki imam to pa to pa to…

To je ozdravljivo in začni delat na sebi.

počak mal: pojdi na spletno stran dam (forum Ne boj se) in si preberi

mal je podobna socialni fobiji, ampak ne povsem.

poslušaj avtorica, če vtipkaš v google socialna fobija, ti na prvem mestu vrže nek forum kjer vsi možni opisujejo svoje spopade s to fobijo, premagovanje in uspehe pri tem. Po mojem imaš tam možnost najti koga.

ni fajn, socialna fobija ne.

Pri meni se je začela socialna fobija v času najstništva. Na začetku nisem vedela kaj mi je, ker se o tem ni govorilo ali pisalo. Mi je bilo pa vedno zelo neprijetno spoznavat nove ljudi in biti izpostavljena, neprijetno mi je bilo čakati v trgovini v vrsti oz biti kjerkoli, kjer je veliko ljudi. Težko je razložiti, kako se počuti socialno fobičen človek: nemirno, anksiozno, adrenalin… Sem si pa veliko pomagala sama, brala sem knjige, gledala dokumentarne oddaje. Navadila sem se sprostiti ob stresnih situacijah, se ukvarjati s športom, pridobila sem na samozavesti in sedaj je veliko boljše. Še vedno sem malo socialno anksiozna, ampak ni tako grozno, da se ne bi dalo živeti..Nikoli nisem o tem nobenemu povedala, pa nihče od bližnjih ni nikoli pomislil, da sem socialno anksiozna, ker sem to znala prikriti oz sem se tudi velikokrat izogibala določenim situacijam….