Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Resno vprašanje: bi na mojem mestu odšli v tujino????

Resno vprašanje: bi na mojem mestu odšli v tujino????

Stara sem 26 let, partner 31. Končala sem šolanje, ki traja dlje časa kot povprečen faks; kljub drugačnemu prepričanju ljudi in pomanjkanju kadra za katerega sem se izobraževala, zaradi varčevanja dela zame trenutno ni in vprašanje kdaj tudi bo, saj se ne obetajo prav nič rožnati časi. Na žalost je poklic zelo specifičen, tako da s to izobrazbo ne morem it delat “kar koli, samo da bo”.

Partner ima službo s plačo okoli 900 evrov. Ni pa najbolj zadovoljen, saj trepeta kdo bo naslednji letel iz firme. Dela enostavno ni!

S prihranki, ki sva jih imela, sva kupila majhno parcelo in dala izdelat projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. GD sedaj že drživa v roki. Za vse skupaj sva zapravila okoli 20.000e. Imava še nekaj tisočakov prihrankov iz časa debelih krav.

Glede na obeti za našo državo, pa se mi poraja vprašanje – ali iti v tujino? V tujini je moj poklic zelo iskan in tudi zelo zelo dobro plačan. Ovirata me samo dve misli – kaj če partner ne dobi službe in dejstvo, da sva zmetala kar nekaj denarja za parcelo in papirologijo.

Sem čisto zmedena, sploh ne vem kaj bi, partner pravi, da naj se odločim jaz sama.

Bi vas pri odločanju ali iti v tujino ali ne oviralo to, da ste že zapravili denar za parcelo/gd (in si torej želite v tistem kraju ustvariti dom)?

Mene samo skrbi, da doma sploh ne bova mogla zgradit, saj bodo v prihodnosti zadeve verjetno samo še slabše.

ja – pojdi v tujino.
Parcelo prodajta, cena bo v redu, ker imata papirje.

na tvojem mestu bi nemudoma odšla v tujino. tvoj fant bo zlahka našel delo v tujini, če je priden. Če pa je mamin sinko lenuh, potem pa ti bo z njim težko in tukaj in tam. kar se tiče parcele pa jo komot prodaš, ali pa jo ohraniš in si narediš vikend, če si tako zelo navezana na domače kraje. 20.000 evrov boš v tujini zaslužila v parih mesecih, tako da to ni razlog za obotavljanje. povem ti, da bo stanje pri nas še veliko slabše, tako npr. kot je v Bosni. Zapelji se enkrat dol, pa boš videla kako je.

nova
Uredništvo priporoča

a) če misli iti partner s teboj, se morata odločiti skupaj
b) parcela bo tukaj tudi, ko (če) prideš(ta) nazaj
c) ja, jaz bi šla

Tvojo tehtnico vidim tako, da se zelo nagiba za tujino. Zelo.

Parcelo lahko še vedno prodaš.

Parcele ne želiva prodati. Če ne prej, želiva biti v Sloveniji na stara leta, na tej parceli.

Sama sem razmišljala o možnosti, da greva v tujino za kakih 10 let, da zasluživa in navarčujeva denar. Potem prideva spet nazaj v Slo in zgradiva tako željeni dom v domačem kraju.

Da

po drugem odgovoru vidim, da si precej zaplankana, če si se tako navezala na eno parcelo. svetujem, da na njej postaviš grobnico, boš dlje na njej:))

Na tvojem mestu bi šla v tujino. Imaš edinstveno možnost v nekaj letih si ustvarit dobro eksistenco. Otrok še nimaš, vse je lažje.

Parcelo bi pustila za enkrat pri miru, čez kakšno leto dve bosta videla kako in kaj s tem. Mogoče bosta kot prava gasterbajterja doma gradila hiško za stara leta 🙂
Morda se bosta vrnila, boš videla.

S čim bosta pa gradila? To ni prav poceni, kredite je pri takih nizkih plačah in službah za določen čas nemogoče dobiti, odplačevati pa še težje. Brezposelnost bo še veliko večja. Kako si predstavljata življenje naslednjih 10-20 let?
Če hočeta živeti življenje vredno človeka, pojdita ven in tam ostanita, Če vama je pa všeč dosmrtno životarjenje, pa ostanita doma in se prebijajta iz meseca v mesec. Pametni in sposobni so že zdavnaj odšli.

Partner je priden in ima dve desni roki. Je pa tudi to res, da bi jaz v tujini zaslužila tako veliko, da tudi če partner sploh ne bi delal, ne bi bilo čisto nič narobe. Bi bil pač “gospodinjec” doma 😛 😀

Partner je že rekel, da gre z mano tudi na drugi konec sveta že takoj jutri.

Ravno pretiravati pa ni potrebno, no.

Če si prepričana, da za tvoj profil v tujini ni problem zaposlitve, definitivno ja. Verjetno, če si res nekaj posebnega, plača ne bo ravno nizka – tako da tudi tistih 900 evrov, ki jih dobi partner, pokriješ. Parcela pa stoji, ne pije, ne je, tako da tudi s prodajo le-te ne hiti. Zemljo še vedno lahko prodaš tudi kasneje.

Je pa dobro za premisliti, ker, takih zdomcev, ki so šli le za 10 let, je v Slovenijo veliko. Če so se vrnili, so se šele potem, ko so otroci odrasli in šli po svoje. Zavedati se namreč moraš, ko imaš otroke, ti poženejo korenine tam, ustvarijo si svoj krog prijateljev, način življenja je drugačen, in potem take otroke prestaviti sem, ni enostavno.

Pa imaš v tujini že kakšno službo zagarantirano? Ali je bolj baba rekla, baba kazala da s to izobrazbo zaslužiš boga in pol?

punca je očitno študirala medicino, no-ja kar poglej koliko mesecev bo rabila, da zasluži 20.000 evrov.

no-ja – tvoj komentar glede otrok je zelo na mestu… O tem sem razmišljala zato, ker so eni znanci iz sosednje vasi naredili podobno (pred leti, danes so že starejši).

20.000 verjetno res ne bi zaslužila v nekaj mesecih; še vedno moraš tudi v tujini nekje živet, nekaj pit in nekaj jest.

Problem bo z GD, ker ni veljavno večno.
Ko bosta v tujini, še vedno lahko tukaj kasneje kupita drugo parcelo.
Druga možnost je, da postavita malo montažno hišico /vikend, ampak gresta vseeno v tujino.
Za mene na tvojem mestu ne bi bilo dileme – tujina.

Kakšna perspektiva bi bila za vaju, če ostaneta tukaj, ti ne dobiš dela v svoji stroki, posledično zamujaš leta, ko bi morala strokovno napredovati, da boš lahko res delala v svojem poklicu, delaš priložnostno, partner praska v svoji nestabilni službi … vsak evro pa vlagata v hišo, za katero realno gledano nimata denarja?

Parcela ni vredna tega. Pojdita, magari samo za nekaj let, da nabereta izkušnje, spoznata novo okolje, zaslužita, potem pa bosta videla, če se želita vrniti ali ne.

Po mojem ne zdrži tvoje razmišljanje, da bosta prišla nazaj čez 10 let. Ni realno, kot ti je že ena zgoraj napisala.

Če bosta odšla in si v tujini zgradila kariero, se verjetno ne bosta vrnila preden bosta v penziji, pa še takrat vprašanje.

Jaz bi začel iskati delo v tujini. Začel navezovati stike v svoji stroki. Tudi preko družabnih omrežij kot je linkedin, ipd… Pisal bi podjetjem kjer bi si želel delati ipd…

Malce me bega samo manjkajoč podatek glede tvojih izkušenj? V tujini so poleg izobrazbe te zelo pomembno. Bistveno bolj kot v naši birokratki Sloveniji.

Ko navežeš stike se zmeniš za sestanek. Greš v tisti kraj, načeloma na dopust, vendar poskušaš sočasno si organizirati čimveč sestankov s potencialnimi delodajalci. Nato pa vidiš kako se vse obnese.

Lep pozdrav, Iztok http://www.facebook.com/avtoovernet Avto.Over.Net na Facebooku http://twitter.com/#!/avtoovernet Avto.Over.Net na Twitterju http://avto.over.net/ http://iztokfranko.tumblr.com/

Absolutno v tujino.Ne razumem kako ste lahko tako navezani na nek kos zemlje,ki se ji reče država.Dom je tam kjer dobro in spodobno živiš od svojega dela,tam kjer lahko tistim,ki pridejo za teboj nudiš vse tisto kar je potrebno za normalen razvoj.V Slo.že dolgo ni več teh pogojev.

Res je, gradbeno lahko podaljšava, a bo veljavno samo za 4 leta. Mogoče bi lahko naredili temeljno ploščo in potem tako pač pustili.

Kaj mi ne da oditi – misel, da je to moja domovina, tukaj so moje korenine… Sanjala sva o najini hiški na za naju idealni majhni parceli… In te sanje so zelo lepe… Vedno sem bila ponosna, da sem Slovenka, sedaj pa sem zelo razočarana, da sem s svojo izobrazbo na zavodu.

Glede na napisano bi na tvojem mestu šel, najprej pojdi ti potem pa čez čas (3-6 mesecev) še partner, ko boš videla kako je. Izgubiti nimaš kaj, še vedno lahko prideš nazaj, razmišljaj da greš za določen čas npr. 3 leta, dobiš izkušnje znanje itd. Parcela ne bo nikamor pobegnila. Ta čas ko sta v tujini se lahko izvaja tudi gradnja hiše. Vse je v organizaciji.

V tujini je že kar nekaj mojih nekdanjih sotrpinov iz faksa. Tako iz prve roke vem, da bi v tujini dobila – če bi to želela. Samo jaz čutim to neko bedasto navezanost na Slovenijo… Ampak žal jo čutim.

narodnost nima veze z državo. ta država je klump in še slabše bo. Ti si lahko ponosna Slovenka kjerkoli na svetu, saj ti ni treba igrat hlapce. poglej čefurje, ki so po 50 let v drugi državi, pa ne znajo niti jezika ne nič, pa so ponosni nase. ti pa seveda svetujem, da otroke integriraš v državo, kjer boš, da ne bodo postali kriminalci, tako kt večina druge generacije, kjer se tastari nočejo prilagoditi.

ne bi šel, ker ta prav slovenc tega ne bi nikdar storil

* * * Nikoli nad nikomer ne obupaj. Čudeži se dogajajo vsak dan. H. Jackson Brown Jr. http://www.publishwall.si/lelj

New Report

Close