Črnogorec pri ministru za notranje zadeve

Leto 1988, srečanje pri Tomažu Ertlu. Mladinci so se z njim pogovarjali o človeku, ki je bil odsoten … o Janezu Janši.

Srečanje je bilo prav nadrealistično. Na sekretariat za notranje zadeve, ki ga je vodil Tomaž Ertl, je sredi leta 1988 prišla delegacija jugoslovanske zveze socialistična mladine. V delegaciji je bila ena punca iz Šibenika, pozabil sem že njeno ime. In en fant iz Beograda, menda mu je bilo ime Tahir, ki je imel tesne osebne povezave z družino Milošević. Menda s hčerjo Slobodana Miloševića. Tretji, najvišji, je bil Milo. Milo Djukanović. Dvometraš. In Milo je bil med trojko, ki je prišla na obisk, najbolj perspektiven. Pozneje je postal prvi mož Črne gore, njegovi cigaretni posli pa so zanimali celo ameriškega predsednika Clintona. Zdi se, da je bil Clinton, ko je obiskal Slovenijo in je za debelo uro sprejel Djukanovića, pripravljen zamižati na obe očesi in tolerirati šverc s tobakom, če bi se z dvometrašem le lahko zmenil, da ta sodeluje pri koaliciji proti Slobodanu Miloševiću. Djukanović je ponudbo razumel in sprejel.

A vrnimo se v osemdeseta. Tomaž Ertl, Milo Djukanović in njegova ekipa. Zvezni mladinci so se z notranjim ministrom pogovarjali o človeku, ki je bil odsoten. Odsoten je bil Janez Janša. In zakaj je zvezne mladince zanimal prav Janša? Zato, ker ga je Ertlovo ministrstvo priprlo. Priprli pa so ga v času, ko je kandidiral za predsednika ZSMS. In Djukanovića je zanimalo, zakaj je bil Janša zaprt. Spotoma pa je preverjal, ali minister Ertl meni, da bi bil Janša primeren za predsednika tako ugledne organizacije, kot je ZSMS, Zveza socialistične mladine Slovenije.

Pogovor med ministrom Ertlom in mladinci, ki jih je vodil Djukanović, je potekal v odkritem in prijateljskem ozračju. No, bila je tudi manjša nerodnost. Moj prijatelj Leon Magdalenc je bil na sestanku prisoten. In je cel sestanek snemal, kar so opazili tudi prisotni. Le da niso povsem dobro razumeli, kaj počne na sestanku. Najbrž je minister mislil, da Leon spremlja zvezne mladince. Mladinci pa so najbrž mislili, da je Leon uslužbenec skupnih služb sekretariata za notranje zadeve. Na Radiu Študent smo posnetke prijateljskega pogovora objavili in to je ministru povzročilo nekaj preglavic, ker je bil preveč odkritosrčen.

Potem so šli udeleženci sestanka in človek, o katerem so na sestanku diskutirali, a ni bil prisoten, ker je bil v vojaškem priporu, vsak na svoj konec sveta. Ertl je šel v penzijo, Janša je postal obrambni minister in pozneje šef opozicije, Djukanović pa je postal car Črne gore. In kljub cigaretnemu biznisu, ki so ga zaznavale vse tajne službe, ki dajo kaj nase, se mu ni zgodilo nič, ker je pač veljalo, da predstavlja dobro protiutež Slobodanu Miloševiću. Ko je Milošević odšel, pa to Djukanovića ni oviralo. Janša je za vzpon potreboval dalj časa kot Djukanović. A tudi njemu je leta 2004 vendarle uspelo, da je postal šef vlade.

Berem, da je Djukanović dobil zadnje črnogorske volitve. In da se po dveh letih odsotnosti vrača v pisarne, kjer domuje črnogorska oblast. Švercerski biznis pa menda ne deluje več.