Kako si “upate” imeti otroke?
Pa kakšna kriza. Nismo ne lačni, ne žejni………..ni vse v materializmu. Morda imamo res manjši avto ali pa ga sploh nimamo pa kaj. Pa morda nimam vsak teden nove čevlje pa kaj……………že prej so mi bile pomembne druge vrednote in tako tudi sedaj.
Kot je že nekdo rekel, pomnkanje je že bilo ni od lani ali predlani. Bilo je obdobje ko se ni kao nič splačalo doma predelati ker se je lažje kupilo, zdaj pa bomo spet malo delali in kaj pridelali doma pa bo. Zakaj pa mora imeti vsak član svojo TV, mobi, računalnik haloo. Sam eni si ne predstavljajo, da ne bi non stop viseli na telefonu.
Zakaj pa ne?
Imava štiri.Oba sva v službi,mlajši dve pazi tašča,tako da prišparamo za vrtec,pa še bolniške ne rabim,razen,če je res nujno.Plači imava dokaj solidni,tako da od države dobimo čisto majhen otroški dodatek,pa enkrat na leto dodatek za veliko družino,to pa je tudi vse.Še dobro,da imamo nekaj denarja prihranjenega.Starejšima dvema v šoli ne pripada nobena subvencija,ker nam seveda dohodki čisto malo presegajo tisto mejo.Pa kaj,če bi bila nekaj let mlajša,bi se morda odločila še za enega,pa ne zato,da bi ostala doma in vlekla državo.Tudi sedaj bi lahko ostala doma,vendar mi prav paše,ker sem se vrnila v službo.Otrok ne nameravam imeti več,zato se sedaj posvečam “karieri”.Ne predstavljam pa si, kaj bi se zgodilo,če bi eden od naju ostal brez službe in o tem ne razmišljam.Poznam več parov,ki imajo tri in več otrok,pa niso zaposleni,ampak ne zato,ker ne bi dobili službe.Preprosto zato,ker jim tako paše,da jih država podpira.
Se tudi strinjam z avtorico in tudi sama velikokrat razmišljam ko vidim nosečnice se sprašujem kako za boga si to upajo oz. privoščijo? Glede na to kako slabe plače so, da te lahko fliknejo ven kadarkoli da si na cesti takoj da so službe danes več ali manj na 3, 6 mesecev. Partnerji moški in ženske danes niso zanesljivi vse je v družbi bolj tako na trhlih temeljih se mi zdi. Tudi tako stvari za dojenčke so noro drage. Kako tisti ki imate recimo 2 malega otroka preživite? Pa da imate recimo po 600, 700 plače mesečno.
Jaz bom raje počakala in vase investirala mi je vseeno tudi če sama ne bom mogla imeti otrok po 35 letu ali pri 40 bom pa posvojila če si jih bom tako želela. Samo sedaj v teh časih ne bi mogla imeti otroka, je preveč riskantno. Poslušam dosti zgodb ko ženske prosijo sosede za hrano in to tako vse potiho se izve ker je ljudi sram da še za nahranit otroke nimajo več vsi.
Jaz se pa dosti bolj sprašujem, kako si ene upajo v teh časih službo obesiti na klin in biti popolnoma odvisne samo od moževih dohodkov.
Pa naj vse še tako štima, lahko imata tri ali več otrok, ampak kje je garancija, da ne bosta šla narazen. Ločitev je ogromno, sploh tam okoli 40-ega leta in to pri parih, za katere bi si mislil, da bodo pa za vedno ostali skupaj.
Vidite, to se meni zdi dosti bolj čudno, ker ko si 5 ali 10 ali celo več let samo gospodinja, kdo te bo pri 40+ še zaposlil, bivši mož te pa tudi ni dolžan preživljati do smrti, dostikrat so mu še otroci odveč. Itak pa se ve, kako počasi gre vse to na sodiščih, do takrat pa lahko že crkneš.
In te ženske si penzije, če sploh še bodo, nikoli ne bodo prislužile.
Sem samo jaz tak ziheraš, da tega nikoli ne bi storila?
Se mi zdi vseeno manj riskantno imeti otroke, kot pa v današnjih časih biti samo gospodinja.
Tukaj ne mislim tistih, ki iščejo, pa ne najdejo službe.
evo mene..sem tko “neumna” po vašem mnenju da sem drugič noseča….ma nam čisto nil ne manjka..oba imava službi na NDČ, izgbiva jih seveda lahko vendar ko naših služb ne bo verjetno tud nas ne bo 🙂
Plači nistaah in oh ampak živimo tako da ko grem v trgovino po špecerijo ne rabim gledat koliko kaj stane, oblek si nekih znamk od nekdaj ne privoščim ker me ne zanima.
Če že razmišljam o prihodnosti me ni strah zarad financ ampak se bojim da bi kdo zbolel in bi bili zato prikrajšani…imava dve roki in dve nogi ne bi mi bilo težko poprijet za kakršnokoli delo
Kljub vsemu vidim pri par primerih, da čisto lepo živijo in ker jih precej dobro poznam, vem, da jim nič ne manjka. Recimo en primer: stanovanjski problem rešen, ena plača in zaenkrat še porodniško nadomestilo, drugače pa 2 otroka in brezposelna mamica, druga plača pa je povprečna, so brez kredita, nekaj nanese OD, stroška vrtca ni, mamica še nekaj časa ne bo iskala službe, ampak bo ostala doma z otrokoma. Prav zavidam jim, ko vidim, kako lepo se imajo in kako uživajo skupaj.
Majhni otroci pa res ne stanejo veliko, oblačila so tako poceni, opremo pa dobiš zelo lepo ohranjeno rabljeno oz marsikaj tudi podarijo prijatelji, sorodniki…
Jaz sem tudi noseča…pa ne živimo ravno v izobilju, da pa zaradi tega ne bi imela otrok, pa tud pomislim ne. Sva se s partnerjem skoraj 4 leta “borila” za otročka in je res težko pričakovan. Preživeli bomo sigurno, časi se bodo pa tudi spremenili. Če me zato, ker sem noseča pri “rosnih” 33-ih, obtožujete, da nisem odgovorna, mi res dol visi za to!
Kolk mi greste taki na živce. Če ti nisi sposobna dobit službe, ni treba da si nevoščljiva tistim, ki jo imajo in zato imajo dišečo štručko. Ti dam sicer prav, da si v tvoji situaciji ne omisliš otroka, druge pa pusti na miru.
Povsod videvate nosečnice in ugibate, kako si upajo……………..pa kaj ste omejeni? Kako pa veste, ali si lahko privoščijo ali ne? Verjamem, da si marsikatera ne more privoščit, sam kako lahko mečete vse v isti koš? Mal nevoščljivosti voham tule.
Ma te ki imajo sedaj otroke in so v kvazi srečnih vezah, to bo vse poločeno po 5, 10 let. Časi so res težki in treba je najprej poskrbeti za svojo rit, svojo eksistenco. Ne razumem od kje si lahko privoščijo takšni z otroci, otroci so zelo dragi. Mogoče ne kot dojenčki ampak kaj bo čez 10 let ko bodo najstniki, takrat se jim bo lahko službena situacija čisto spremenila in otroci bodo reveži. Isto je bilo pri ljudeh cirka 12 let nazaj ko so delali več otrok, ko še ni bilo recesije no in sedaj so ti otroci šoloobvezni pa vsi lačni in revni. Bolje biti brez že tako je toliko problemov. Pa tudi ne vem zakaj štepajo nove in nove, raje naj jih posvojijo saj nas je že tako čisto preveč.
A zdaj pa še otrok ne bi smeli imeti? Midva sva se dolgo trudila, a ker je kriza, pa ne bi smela, bi po tvojem morala splaviti?
Posvojitev? Takoj, ampak rabiš od 20. 000 do 30. 000 evrov za ruskega otroka. Pri nas je nemogoče posvojiti.
Lahko je govoriti na pamet in obsojati vse počez. Tudi tiste, ko imamo zaenkrat službo za nedoločen čas in urejeno življenjsko situacijo. Samo da se grdo misli in govori…
Namesto, da bi bili hvaležni “pogumnim”, ki imajo otroke, ki bodo čez leta vplačevali za vaše penzije, se pa še kurčite čez njih. Skrbite za svojo mizerijo in se raje vprašajte, zakaj ste tako nesposobni, da komaj sebe preživite, o otroku pa niti ne razmišljajte. Tipični zagrenjenci, ki mislijo, če so sami nesposobni, so pa tudi vsi ostali.
resno…kaj naj napišem…imam tri otroke, zadnji rojen 2009. lani sem šla delat splav, ker vem da še enega otroka ne bi mogla preživljati..pa tudi najmlajša nisem več…zanosila sem kljub kontracepciji. se zgodi. ampak še danes me boli srce in mi je hudo.
v začetku 2010 sem žal izgubila službo, delam kar se mi ponudi, seveda na črno.
svoje otroke imam neizmerno rada in jim želim lepo prihodnost…vendar res ne vem kako bo.
včasih sem tako zelo žalostna…se mi zdi, da bi nekateri želeli da vse družine naredimo skupinski samomor al kako? ne vem…štrik, voda, tablete? kakšna pištola? na vem…res sem žalostna.
Se bojim, da je tukaj še en faktor: naše otroke od rojstva dalje na vseh frontah vzgajajo v potrošnike. Ti lahko govoriš zase in za svoje vrednote, ampak, kot je nekdo rekel v oddaji o oglaševanju za otroke (v ZDA), se 15 milijard dolarjev vreden biznis bori za to, da zminira vzgojo staršev. En kup psihologov se ukvarja samo s tem, kako otroka prepričati, da ni dovolj kul, ljubljen in druge take zadeve, če nima določenega izdelka. Tega je mene groza. Imam otroke, rojene pred 2000. Danes, ko vidim, kako je to, ko se nonstop prepiraš zaradi tega, kaj vse oni kao nujno rabijo in vsi njihovi vrstniki kao imajo … ne vem, nisem si tako predstavljala starševstva. In res bi krepko razmislila, zakaj bi še rojevala nove okrepitve za neobdavčene bančne račune kapitalistov. Da bi v tem svetu lahko računala na to, da mi bojo otroci vsaj v starosti v pomoč, je pa itak utopija.