Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Istra- dobra domača oštarija

Istra- dobra domača oštarija

Kje bi bila v slovenski Istri kakšna dobra stara gostilna, kjer se relativno poceni dobi okusno pripravljena tradicionalna istrska hrana? Frtalje, bobiči, mineštre in podobno z refoškim…

A kdo ve? Samo ne kakšna novzgrajena fensi elitna slow-food in podobno zadeva s cenami nad 10 eur za par grižljajev…

Hvala za info

Mi hodimo v Pomjan. Meni lepo in dobro. Pa še ambijent je eden boljših. Mislim da je uradni naslov – Istrska klet.

Pa v Izoli mi je domače v gostilni Sidro.

Za Istrsko klet v Pomjanu recimo piše, da imajo kosila za od 15- 50 eurov. Evo, to mi je preveč. V osrednji Sloveniji in celo v Ljubljani je cel kup gostiln, kjer dobiš spodobno kosilo pod 10 eur. Ne mislim zapravit 200 eur za družinsko kosilo.

Za enostavno istrsko hrano kot so jo vsakodnevno jedli precej ubogi Šavrini res ne bi dal denarja, kot da gre za pljučno pečenko ali zobatca. Do tartufov in podobnih afnarij mi pa sploh ni.

Evo, mislim, da danes gostilničarji, posebej če imajo v bližini kakšno tržišče bogatejših tujih obiskovalcev ( Trst) pogosto blefirajo, ponujajo sestavine za 5 eur, zraven plasirajo v neko prenovljeno fensi okolje, pa neka izumetničena okrasitev hrane, in mirno nabijejo na 30 ali 50 eur. Hvala, ne bi…

Še vedno iščem preprosto istrsko oštarijo kot so včasih bile. 🙂

nova
Uredništvo priporoča

Gostilna Slavček v centru Kopra.

Si pa ena navadna škrtica.

Še navadne pice ne dobiš izpod 8 €.

Me pa prav zanima kje v LJ dobiš kakšno staro oštarijo z tipično hrano, da je poceni in kvalitetno. Pa itak.

Saj ne išče stare oštarije, pač pa kje strežejo starejše tradicionalne jedi:-)))))

V Ljubljani se pa najde dosti pod 10 evrov. Na Vrhniki npr. nedeljsko kosilo 8 evrov, pa moraš biti že skoraj požrešnež, da vse zmažeš.
Tudi v Šparu včasih jeva, vedno je bilo pod 11 evrov.

Še ena ,ki bi srala in rit skup tiščala:)

Saj ne išče stare oštarije, pač pa kje strežejo starejše tradicionalne jedi:-)))))

V Ljubljani se pa najde dosti pod 10 evrov. Na Vrhniki npr. nedeljsko kosilo 8 evrov, pa moraš biti že skoraj požrešnež, da vse zmažeš.
Tudi v Šparu včasih jeva, vedno je bilo pod 11 evrov.[/quote]

Ja marija no – v Šparu je pa res vse iz vrečke. Če je tako imamo tudi v Kopru TUŠ pa špar, kitajca, razne burek variante

On hoče pa DOMAČO tradicijonalno hrano pod 10€. To pa so zame bobići z kosi pršuta notri, domače valjani fuži s tartufi ali petelinčkom, ocvrte sardele ali sardele na šavor. Pa domač kruh in še kaj domače sladkega.

Take hrane pa iz kvalitetnih sestavin ne dobiš za ceno nekega Šparovega nedeljskega kosila.

Me res prav zaboli koliko znate cenit domačo govejo juho z menza instant varijanto.

Obala je draga, ni kaj. V centru Kopra dobiš za toplo malico zrezek s solato za ceno celega kosila v Ljubljani (juha, zrezek, priloga, solata). Brez kruha in vode iz pipe ne točijo.

Drugače bi ti mogoče predlagala Gostilno Oljka v Vanganelu (imaš nekaj tradicionalnih jedi + pizze + kalamare ipd). Slovijo po dobrem ombolu v testu. Cene zmerne.

Če se ti da vozit v zaledje, lahko greste v Belvedur, slovijo po tartufih, ampak imajo še drugo – domač pršut, sire, kruh, juhe, golaž, fuže, …

Švab v Hrasovljah in Korte. Za Korte lahko izkoristiš tud kuponček iz rdeče knjige kupončkov.

Oštja ne mešat hrane v šparu, menzi in domače hrane in prvovrstnih sestavin. Kot povsod najdeš tudi na obali poceni spodobno kosilo pod 10€. Ampak le ta z domačo istrsko hrano nimajo nič skupnega čeprav se recimo bobiči najdejo tudi v šparovi menzi in so čisto povprečni.

Mi kadar peljemo koga na kosilo in želimo domačo hrano in se meni tudi pod razno ne da kuhat 🙂 gremo v Pomjan. Leta nazaj smo veliko hodili v Baladur ampak letos slišim samo še kritike tako, da si ne bi upala svetovalit. V Oljki imajo res dober ombolo v testu in tudi pašta s tartufi je odlična. En ombolo v testu je vrh glave dovolj za dva..no vsaj nam je dovolj. Kakšen ornk lačen možakar ga pa verjetno sam zmaže:) Ni pa ravno poceni ta lokal. Hvalijo tudi Korte, Baladur in seveda najbrž najboljša primorska gostilna Na Burji v Novi vasi. No ta ima cene primerne slovesu.

Če se vrnem v Pomjan je pa tako. Če boš naročil bobiče in deci refoška bo cena zelo blizu tvoji meji. Če boš začel s pršutom, nadaljev z bobiči, dodal pašto s tartufi in zaključil še s sladico je pa seveda jasno, da cena ne more biti 10€ kot tudi 20€ ne bo dovolj. Ena najbolj tipičnih istrskih sestavin je tartuf, ki pa vsako jed konkretno podraži.

Če pa želiš res en dan dihati kot pravi preprosti prebivalci Šavrini je sedaj ravno pravi čas.
Zjutraj se pripeljete v samo osrčje prelepega šavrinskega gričevje v vasico Padna. Ko se sonček toliko dvignne da vsaj pikico posuši jutranjo roso se raztegnejo plahte in se prične z obiranjem oljk. Okoli dvanajste ure je na vrsti hladna malica v sami njivi in se nadaljuje z obiranjem do 15-16 ure odvisno od lokacije. Ko se oljke prepelje iz njiv in odpelje v torkljo sledi še topel obrok. Pravi domači bobiči, malo refoška, domač kruh pa še kaj bolj preprostega za otroke se vedno na mizi znajde. In pred vsemi tukaj oblubim, da ne bo stalo več kot 10€ na osebo:))))

Izraz škrtica ob polovico gorenjske krvi, ki jo premorem, vzamem skoraj za kompliment. 🙂

(Tudi v širšem smislu gledano je to lastnost, ob kateri danes Slovenija ne bi bila tam, kjer je, se pravi na robu bankrota, če bi jo v preteklih desetletjih vodili ljudje, ki bi znali škrtarit z javnim denarjem, ne zapravljat, skrbno obrnit vsak euro in obenem preprečit korupcijo.)

Skratka, pri nas na celini se lahko dobri več kot dobra pica že za 6,5 – 7 eura, na delavnik do 13. ure pod 5 eurov ( recimo v Notranjih Goricah).

Menuje po solidnih podeželskih gostilnah, recimo gorenjskih, od župce do sladice, in to celo preobilna za kalorične potrebe povprečnega odraslega, ponujajo marsikje pod 10 eurov.

Enako kosila po ljubljanskih gostilnah z imeni: mislim da so recimo Vodnikov hram, Figovec, Pod lipo vsi z dnevnimi kosili pod 10 eurov. Tudi po novejših lokalih ob Ljubljanici in Starem trgu z raznimi solatnimi krožniki ipd. prideš ugodno skozi…

Raj za škrtice, ti rečem. 🙂

savrinka,

to, kar si opisala v zadnjem odstavku, je tisto ta pravo. Res krasen doživet opis. Ono prej s tartufi pa ne, ker nikomur v družini ni všeč ne vonj ne okus te redke dragocenosti, ki jo rade volje prepuščam navdušencem. Še vedno se mi, škrtici, kot sem tule bil poimenovan :), zdi precej 10 eur za en krožnik bobičev in kozarec refoška.

Žal bi v Padno mi lahko prišli v nedeljo ( ne vem, koliko se na Gospodov dan dogaja tole, kar opisuješ)in še to šele sredi dneva, pa tudi kar tako kot neznanec z nepravim dialektom priključit se med domačine- ne vem, če to gre. A kake preproste gostilne pa v Padni ali Krkavčah ali v Sv. Petru ne bi bilo?

Škrtica :))) Se hecam. Je že prav, da ne razmetavamo z denarjem ne glede na to koliko ga imamo. To zame seveda ne pomeni, da bomo jedli nekvalitetno hrano ampak da se poišče nek kompromis, ko je kvaliteta še visoka in ni neke dodane vrednosti na šminkarijo:)

Največja težava tartufov, pri katerih je res tako, da ali jih obožuješ ali pa ne preneseš, je v tem, da se z njimi pretirava in na tak način se ti lahko za vedno zamerijo. Tartuf je začimba in se ga zato uporablja čisto po malem. To, ko ti krožnik napolnijo s tartufom v stilu nek se vidi razkoš je samo znak, da o naši kuhinji nimajo pojma. Če se ga pa po malem dodaja hrani je pa vreden vsakega greha 🙂

V Padni imamo gostilno ampak iskreno povedano nimam niti približno ideje koliko stane kosilo. V bistvu ima vsaka vas svojo ošterijo tako kot se spodobi:)

To nedeljo? Ja to bo za obiranje še malo prezgodaj. Gospodov dan ne igra bistvene vloge pri tem. Če se odločite za izlet v novembru se pa čisto zares lahko oglasite 🙂 Drži čisto vse kar sem napisala in vsako leto nas več ljudi iz čisto cele Slovenije vpraša ali se lahko pridružijo. Malo dela, malo klepeta, spozna se nekaj novega, poiskusi vrhunsko oljčno olje kar je bistveno :))) (malo se menda lahko hvalim vmes) in nekaj dobrega poje. Kuharca sem seveda jaz v prvi osebi:) Tako, da dialekt ne igra nobene bistvene vloge, res se pa sredi dneva kar malo težko pridružite saj do njiv vodijo ozke potke, ki jih Garmin bolj težko prepozna 🙂 Da bi sosedom kaj potrgali se pa tudi ne spodobi.

Ben, pomagala nisem sem pa naložila čisto dovolj, da se lahko ustavim.

Lepo, šavrinka. Morda pa res kdaj v novembru nasvidenje. Tole, da bi se zdaj obiralo oljke, sem se pa res blamiral, kajne? 🙂

New Report

Close