baje so čudežne ozdravitve, kjer ljudje popadajo dol..v cerkci…od kolegice mama je bila 2x …20 let je imela grozne težave s križem /bolečinami/ sedaj jih nima več 😛 stara je 55 let..pa še veliko sem slišala…kdo kašne prijetne izkušnje?

O čem ti to? Daj napiši vsaj napol pismeno, da te bo kdo razumel.

Sem slišala, pa me zanima kaj več.Kje, kdaj, kam ,…

Kje, kdaj kam…..to ne vem…..sem slišal, da za križ pomaga….za bučo pa najbrž ne.

idiotpampula…res si brihten,,pa ja pejdi raje mal na sonce…kot pa da komentiraš…če ne veš zakaj se gre…tipičen slovencelj..k vtikuje nos kjer se ga ne tiče :))
http://prenova.rkc.si/o-nas.html evo zate “me zanima…”

Evo…….sem bil, ne priporočam,pojdi raje v solarij.

Naj še Urana pošljejo na to prenovo v duhu, bo ceneje kot deportacija v tržaški lager :))

Ozdravitve v imenu Jezusa Kristusa se dogajajo. V soboto bo v Celju enkratno predavanje (brez vstopnine, le prijaviti se je treba) predvsem na temo o kateri govoriš.

Jaz vem kar nekaj o tem ker je v mojem kraju to postala prava modna muha. Meni je to malo vprašljiva zadeva, pa čeprav sem sama kristjanka. Ti najbolj “pobožni”, ki so imeli baje neka videnja, so tudi najbolj hudobni in naduti, polni sami sebe in veliki materijalisti. Imajo tisti pristop “jaz sem pa boljši od tebe, ker obiskujem prenovo v duhu” in si zelo prizadevajo biti občudovani in spoštovani. Kaj ne bodo padali v nezavest? Po opisih njihovih srečanj se ne čudim. Punca, ki je to obiskovala, mi je pripovedovala o enem dvodnevnem srečanju v nabito polni cerkvi, sredi poletne vročine, brez prezračevanja, več ur brez pijače, in na ves glas peti in poplesavati, jedli so bolj malo ali skoraj nič,…..Seveda padeš skupaj, pristala je v bolnišnici na infuziji, hudo dehidrirana. Je opustila vse skupaj.

Nikakor ne gre metati vse v isti koš, nekateri med njimi so zelo v redu ljudje, vendar očitno nekateri s tistim načinom postanejo mal preveč obsedeni z vero in si jo malce po svoje razlagajo. In se blazno trudijo, da navzven izgleda vse kot iz škatlice in da so pač tako fajn, da so kljub dragemu avtu še vedno skromni.

Lepo je, če ti vera pomaga v življenju in se trudiš biti pošten in dober, ker te tega vera uči, vendar pretiravati pa ni dobro. Treba si je vendar priznati, da smo ljudje vsi zmotljivi in nepopolni in imamo vsi kakšne “napake”. Domišljanje, da smo popolni ali za vsako ceno stremeti k temu, ni dobro.

Bi znal kdo bolj natančno povedati od kod pravzaprav izvira prenova v duhu?
Kakor pravijo nekateri viri, prenova v duhu izvira iz protestantske binkoštne cerkve. Oni naj bi pravzaprav s tem načinom molitve tudi začeli, že pred drugo svetovno vojno. Vsekakor pa bi bilo zanimivo slišati kaj več glede tega.

Moja kratka 2 kratna izkušnja z prenovo ter temi ljudmi je skrajno negativna, skrajno!! Z ostalo Cerkvijo imam vredu izkušnje, ampak ta “karizmatična prenova” to pa ni vredu. Na srečanju je bilo polno pohabljenih, ubogih ljudi, ki jih tile iz prenove še bolj pohabijo, žalostno, še kak psihopat se najde tm od voditeljev prenove,… Tisti propaganda o čudežih je najbrž laž, da ljudi spravijo tja,.. zarad lastnih interesov,…

Tam je sama praznina, apatija,… zelo negativno, človek še lahko kaj faše tm,.. bolje it v cerkvo, kjer niso fanatiki,ne pa silit v prenovo. Vsaj to je moje mišljenje.

Uf…zadnji komentar me je pripravil k pisanju. Žal mi je za tako slabo izkušnjo. Imam dobre, marsikaterega vedenja sem ozdravljena in tudi ene telesne bolečine, kar mi še zdej ni jasno, pa tudi ni treba da mi postane (sem iz medicinske stroke).
Pa veselje in upanje, življenje…vse to sem doživela.
Kristus je ozdravljal in rekel, da bomo tudi mi lahko…iz tega izhaja.
Vendar te lahko hitro odnese, ob takih pozitivnih občutkih….v napuh, fanatizem, da misliš, da si nekej posebnega, in verjetno še kam…. Potrebna je čuječnost in usklajenost telesa, duha in uma. Pa ponižnost.

Pojdi na srečanje v kakšno takšno skupino ali dve, da vidiš, če ti ustreza. Drugi ti lahko povedo marsikaj, sama pa boš z obiskom doživela največ.
Prenova v D uhu je super različica klasičnim bogoslužjem v katoliški cerkvi.
Ozdravitve v imenu Jezusa Kristusa se dogajajo … Jezus je umrl na križu za naše grehe in za vse naše bolezni, ljudje so ozdravljeni, ne pa vsi.
Več o tem imaš v različnih protestantskih cerkvah, kolikor slišim je teh čudežov na Hrvaškem ogromno, so pa tudi bolj pristni verniki.

Cerkev je našla tržno nišo – komercialno duhovnost. Ljudje so prazni, treba jih je nekako instant napolnit, tako kot to počne večina cigumigu samozvanih duhovnih gurujk brez temeljne psihološke izobrazbe.

Ja, kot pravi eden pred mano, tržna niša, ki jo je zdaj našla cerkev.
Če hočeš, da te zlorabijo še zaradi tvoje bolezni, jim kar nosi denar..

Drgač je vse brezplačno…
Verjetno se pa vse sorte dogaja med ljudmi in v prenovi tudi. Je treba dobro presojat, kaj je božje in kaj od hudega duha.

Res je, ljudje smo prazni….

Meni je najbolj čudno to, da duhovniki pri mašah nikoli ne omenjajo Prenove v duhu. To mi deluje kot ena posebna sekta (naj mi Bog oprosti). Slišala sem že, da se dogajajo čudežne ozdravitve, sicer pa vsak doživlja vero na svoj način. Če ti vera pomaga boljše živeti, je to kvečjemu pozitivno.
Še to: stalno se poudarja, kako je Cerkev požrešna na denar. Nihče te v nič ne sili, h maši lahko greš, lahko daš v puščico tisti euro ali dva, lahko pa tudi ne.

Une ki molijo za posameznike so zblojene do tilta. Sploh nimajo darov.
Povedo 1/8 resnice, ostalo laž.

Opečen do amena. 🙁

Bejžte proč, so velike manipulantke. Moški ne se zapletat s temi ločenimi/samskimi babami, ker bodo rekle, da ste njen izbranec po božji volji ipd oslarije.
Ne nasedat.

Sem nasedel in nikoli več.

Čudežno ozdravite lahko doživi tudi sama (če dovolj verujes) ,jaz sem jo v parih urah, zdravnikom ni bilo nič jasno. .

Prenovo duha doživiš tudi pri stanju na mestu devet ur in pol, pri vročini 32 Celzija.
Križa res ne čutiš več.

Sem ateistka, a me zanima naslednje…. Kako vam cerkev oz verovanje pomaga h kvalitetnejšemu življenju? S čim vas napolni, prepriča, prevzame?

Vera ti da upanje in pogum. Če si veren, vse lažje preneseš. Verjameš, da je Bog vedno ob tebi. V kritičnih trenutkih se zatečeš v molitev. V veri dobiš tolažbo. V cerkvi se umiriš.
Da ne govorimo o tem, ko ti umre nekdo od tvojih najbližjih. Z upanjem v večno življenje in z upanjem, da se bomo v večnosti nekoč zopet srečali, je resnično lažje.
Z vsem spoštovanjem, tisti, ki v nič ne verjamete, imate veliko težje življenje.
Nikoli ne veš, kaj ti življenje prinese. Nekega dne te bo morda spreletelo in ne boš več ateistka. Sicer pa mislim, da je ateistov izredno malo. Prej bi rekla, da ste agnostiki.

Tudi meni to daje moč in pogum. Verjamem, da mi Bog nekaj pošlje z nekim namenom, tako veselje, kot težko preizkušnjo. Vse mi da z namenom, da se nekaj naučim, da drugače pogledam na svet, znam bolj ceniti kar imam. Pomiri me misel, da če bom zaupala vanj, mi bo dal dovolj moči in trezne glave, da bom našla pravo pot in rešitev. Pomislim, da on že ve, kaj počne in mi bo gotovo pomagal, seveda če se bom spoprijela s težavami, ne da se bom usedla, smilila sama sebi in čakala, da bo padlo z neba. Vera me je naučila tudi odpuščanja, da odpustim nekomu, ki me je prizadel. S tako osebo sem na distanci, z eno tudi nimam več stikov in jih nočem imeti, a v sebi ne kuham več sovraštva. Občutka svobode ob tem se ne da opisati. Sta pa zame vera in Bog nekaj čisto drugega kot cerkev kot ustanova. Ta je daleč od tega, kar nas vera uči.

Spoštovana “Ženska”, verjamem, da lahko doživiš čudežno ozdravitev kjerkoli, le vera je potrebna. Ni pa to čudežna tabletka, vera mislim, da jo vzameš se pozdraviš in je to, to. Mislim, da zdravje ni največja vrednota, ampak ljubezen, ki ji človek v sebi dovoli zrasti. Mnogi kljub veri in molitvi zbolijo in umrejo, ampak v življenju zasejejo veliko ljubezni…