Sem fanatik nad raziskovanjem 1. svetovne vojne, z njenim preučevanjem se ukvarjam že od osnovne šole in sem tudi med raziskovanje družine poizvedel, da je veliko mojih prednikov služilo v 1. svetovni vojni. Osebno so bili pri nas kolikor imam zabeležno, moj praded je služil na Vzhodni fronti (Galicija, Šlezija, Švica), prapraded je bil na Soški fronti, babičin stric je padel l. 1917 na Krnu, drugi praded je bil star le 18 let, ko je bilo zadnje leto vojne, zadel ga je šrapnel v hrbet, do konca življenja je bil grbavec, za ostale člane družine pa ne vem, verjetno jih je še bilo kar nekaj v vojski, a ni mogoče tega poizvedeti več.

Zdaj pa še če vi veste, povejte kaj 🙂

Je bil en poveljnik al vodnik (res ne poznam teh činov). Mislim, da je bil v Alpah. Dobil je celo en črn križec. Umrl je pa veliko pozneje, po drugi svetovni vojni šele.

Ja ja, saj tudi moji pradedje so pozneje umrli po 2. sv. vojni, le stric je padel med vojno. Drugače pa a je možno, da je dobil železni križec? Ker drugače ne poznam nobene medalje oz. križca črnega, ki bi ga podeljevali ao vojski 🙂

Naš ata so bili bolnićar v 1. WW- So dobili pruh, ker so toliko ranjence prenašali.

Praded, pokopan na vojaškem pokopališču v Lj. Ne vem kje se je bojeval. Bil je Primorec, če je bil na soški fronti, mi ni jasno, zakaj bi bil pokopan v Lj. Nona je pripovedovala, da ga je zadela “dundunkarca”, ne vem ravno, kaj bi to bilo…

Ja, bolničarji so bili včasih zelo preobremenjeni z ranjenci, kot infanteristi so bili tudi bolničarji vztrajni možje 🙂

Hm, zanimivo, kako da je bil pokopan na vojaškem pokopališču v Ljubljani…a je mogoče padel ali kako, ali umrl v vojaški bolnici? Ker poglejte, na Ljubljanskih Žalah je pokopanih okoli 6000 vojakov vseh narodov, ker je pač imela Ljubljana takrat veliko vojaških bolnic. Mogoče pa je prišel na dopust v Ljubljano ali pa so ga premestili v Ljubljano, to ne bi znal vedet. Če pa je bil Primorec kot praviš, pa je verjetno res služil na Soški fronti, samo na začetku vojne so bili večino vsi poslani na Rusko bojišče, ker se je Soška fronta odprla šele maja 1915. Zdaj so to moje špekulacije seveda 🙂 No glede “dundunkarce” nisem nikjer zasledil podatkov, kakšno orožje bi to bilo, ampak glede na to da si napisal da ga je “zadela dundunkarca” je to pomoje kakšna topovska krogla ali pa šrapnel, spet pa nisem prepričan.

Če bi mi mogoče več podatkov posredovali če je mogoče tam padel in bil pokopan bi mogoče kaj več vedel. 🙂

Lp, Mick

Verjetno “dumdumka” – krogla, ki je dvakrat počila, ko je bila izstreljena iz orožja in drugič še, ko je zadela tarčo. Svinjska zadeva…

Verjetno “dumdumka” – krogla, ki je dvakrat počila, ko je bila izstreljena iz orožja in drugič še, ko je zadela tarčo. Svinjska zadeva…[/quote]

Točno! Dumdumke ja, eksplozivne krogle ja, nisem sploh do zdaj zakapiral dundunkarice haha 🙂 kolega hvala za obrazložen pojem! 🙂

Moj dedek je bil avstroogrski vojak v 1. svetovni vojni, bojeval se je nekje na ruski fronti, so rekli. Niso ga videli od 1914 do 1918. Ko je prišel domov, ga je čakal eno leto star dojenček:=))

Dedek je bil Maistrov borec.
Spomin na to je imel plaketo, ki so mu jo kasneje podelili.

Kaka Švica na vzhodni fronti to?

Lepo lepo, saj jih je bilo veliko na Ruski fronti, pozneje pa so jih premestili proti Soški fronti, ko se je 1917ga podpisalo premirje v Brest-Litovsku, samo nekaj ne razumem, vašega deda niso videli od l. 1914 do 1918, ko pa je prišel domov ga je pa čakal eno leto star dojenček, nekak ne razumem, a je bil to njegov otrok ali kako? Ker če ste rekli da ga niso videli 4 leta, a je prišel mogoče na kak kratek dopust ali kako? 🙂

Moj pradedek je padel v 1.svetovni vojni ko je bila prababica že noseča…moja stara mama ga nikoli ni poznala 🙁 pa še nezakonska hči je bila, kar v tistih časih ni bilo fajn :/

Se pa spomnem nanj kdaj pa kdaj…čeprav v bistvu niti ne vem, kako mu je bilo ime, ne kdaj točno je umrl. Prababico sem še poznala…umrla je ko mi je bilo ene 8 let, a govorila o tem ni nikoli.

Takle mamo 😉

Preberi “Moj dnevnik 1914-1918”.

Lepo lepo, saj jih je bilo veliko na Ruski fronti, pozneje pa so jih premestili proti Soški fronti, ko se je 1917ga podpisalo premirje v Brest-Litovsku, samo nekaj ne razumem, vašega deda niso videli od l. 1914 do 1918, ko pa je prišel domov ga je pa čakal eno leto star dojenček, nekak ne razumem, a je bil to njegov otrok ali kako? Ker če ste rekli da ga niso videli 4 leta, a je prišel mogoče na kak kratek dopust ali kako? :)[/quote]
Ja, itak, da ni bil njegov. Včasih pač ni bilo kontracepcije, splavov in če je ženska zanosila, je morala tudi roditi, razen kakšnih mestnih gospa, ki so si lahko privoščile splaviti. Vesel seveda ni bil. Nasprotno, vse je šlo samo navzdol.

Verjetno “dumdumka” – krogla, ki je dvakrat počila, ko je bila izstreljena iz orožja in drugič še, ko je zadela tarčo. Svinjska zadeva…[/quote]

Točno! Dumdumke ja, eksplozivne krogle ja, nisem sploh do zdaj zakapiral dundunkarice haha 🙂 kolega hvala za obrazložen pojem! :)[/quote]

Super, nekaj več vem 🙂 Sem pa vprašala mamo, česa se spomni iz pripovedovanj in pravi, da je umrl že leta 1914 in to prav v Lj. Kaj je tam počel mi je sedaj še manj jasno. Bil je pa ranjen s to zadevo in umrl zaradi zastrupitve…

Kaka Švica na vzhodni fronti to?[/quote]

Tako je pripovedal praded svoji hčerki (moji babici), zdaj jaz vem da Zahodna fronta je potekala do švicarske meje, Švica pa je bila med vojno nevtralna, možno pa da so se mogoče nekaj časa zadrževali pri švicarski meji pa je zato mogoče jo omenjal…tako mi je bilo rečeno, da je bilo.

So, še od babice bratje, ampak so bili iz Bosne, eden je bil v avstroogrski vojski, drugi brat pa menda na “drugi” strani in ne vem, kaj ta druga stran sploh je, slabo poznam ta del zgodovine… žal niti nimam več koga vprašat, so že vsi pomrli.

Mi je pa najmlajši babičin brat pripovedoval, da sta se ta dva brata v času vojne srečala, dva brata na različnih straneh… mi je prav žal, da si nisem prav zapisala vsega, ampak takrat sem bila najstnica in me to ni preveč zanimalo.

Točno! Dumdumke ja, eksplozivne krogle ja, nisem sploh do zdaj zakapiral dundunkarice haha 🙂 kolega hvala za obrazložen pojem! :)[/quote]

Super, nekaj več vem 🙂 Sem pa vprašala mamo, česa se spomni iz pripovedovanj in pravi, da je umrl že leta 1914 in to prav v Lj. Kaj je tam počel mi je sedaj še manj jasno. Bil je pa ranjen s to zadevo in umrl zaradi zastrupitve…[/quote]

Verjetno je bil eden izmed tistih prvih borcev, ki so padli že v prvem letu te vojne, možno pa je, da so ga prepeljali v Ljubljano, da bi ga tam pozdravili, a kolikor praviš, ni bilo pomoči…raznorazne poškodbe, zastrupitve in še kaj drugega je bilo to v tej vojni pogosto.

Uf, krasna tema za spremembo tukaj:)
Tudi mene grozno (laično) zanima 1.sv.vojna, veliko bolj kot druga.Že leta prebiram knjige, literaturo, iščem, brskam po dokumentih, sprašujem…
Še posebej mi je zanimiv prelom stoletja, pa načini bojevanja, pozicijsko bojevanje, nova uporaba orožij, britanci prvič uporabijo tank na francoskem bojišču, uporaba bojnih strupov….pa propad velikih starih cesarstev….
So pa slovenski fantje bili izredno cenjeni v avstroogrskih bojnih enotah, kot zelo dobri, zanseljivi vojaki:)

Tudi moj praded se je boril v Galiciji, seveda na strani Avstro-Ogrske…bili so to hudi boji, žal pa o njem nimam nič kaj dosti informacij, kako, kje je padel..
Drugače pa je nujno treb prebrat Zbogom orožje (Hemingway), pa Na zahodu nič nivega (Remarque). Aja, pa Radetzkyjeva koračnica Josepha Rotha, ki govori o zadnjih letih habsburške monarhije…

Avstro-Ogrska je bila najbolj urejena država, v kateri smo živeli Slovenci in za katero se je bilo vredno boriti.

Titovina, pa največja prostaška komunistična beda, ki nas še danes preko Stanovnika, Turka, Kučana in Jankoviča odmika v bedo.

Hm, verjetn je bil eden v Avstroogrski vojski, drugi pa v Srbski vojski, zdej ugibat pa špekulirat je težko ane, sam domnevam pa da je bil na strani Srbske vojske.

Moj praded je bil Solunski borec, bojeval se je na Sremski fronti, v bitki na Ceru pa se je izkazal in dobil odlikovanja. Umrl je star 102 leti. Prababica je šla z otroki peš iz Srema v Solun in nazaj, umrla stara 95 let.

Ja, Galicija pa te predeli bojišča so bili smrtonosni…moj praded je povedal par zgodb iz tistih časov…da so jih enkrat v neke živilske vagone strpali pa jih vozili v krogih, in da so bili tako lačni da so prvič ko so zagledali travo, jo jedli…in pa še enkrat da naj bi jih nekje nekdo rešil ali kako in da so jih dali hraniti z le z parimi žlicami juhe, in da je eden pač požrešno jedel, in umrl…počil mu je želodec…takrat je bila lakota pogosta med vojaki…poglej kot že vidim, da praviš da si isto navdušenec nad 1. sv. vojno, mi piši na moj mail: [email protected] lp